Sreda, 5. 7. 2023, 14.30
1 leto, 5 mesecev
Bruselj pozval Slovenijo: Naredite več v boju proti korupciji na visoki ravni
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,82
Letno poročilo komisije o stanju pravne države obravnava pravosodni sistem, boj proti korupciji, svobodo in pluralizem medijev ter sistem zavor in ravnovesij. Vsebuje tudi posebna priporočila za države članice.
Slovenija je naredila napredek glede neodvisnosti sodstva in javnih medijev ter v boju proti korupciji, v poročilu o vladavini prava ugotavlja Evropska komisija. Pri tem ji priporoča, naj sprejme novo protikorupcijsko strategijo in akcijski načrt s konkretnimi ukrepi ter časovni okvir za njihovo izvajanje, in okrepi prizadevanja za zagotovitev evidence preiskav, pregonov in pravnomočnih sodb v korupcijskih kaznivih dejanjih, tudi v zadevah na visoki ravni.
V poročilu so med drugim namreč opozorili, da vrhovno državno tožilstvo analizira 243 zadev zoper 35 funkcionarjev − županov in podžupanov − in ugotavlja razloge, zakaj je bila večina zadev zaključenih brez obtožbe ali obsodbe v obdobju med leti 2007 do 2020. Izsledki analize naj bi bili znani konec leta.
Slovenija je sicer naredila določen napredek v skladu s priporočili iz lanskega poročila, med drugim glede svobode medijev in pravosodnega sistema, je razvidno iz poročila o vladavini prava za leto 2023, ki ga je danes objavila Evropska komisija.
"Vladavina prava je lepilo naše evropske demokracije," je ob predstavitvi poročila dejala podpredsednica komisije Vera Jourova, pristojna za vrednote in preglednost. Poročilo vsako leto predstavi stanje vladavine prava v EU kot tudi v vsaki državi članici, pri čemer se vsako leto "potrdi, da nobena država ni imuna na težave", je dodala.
Poročilo na področju pravosodja za Slovenijo ugotavlja določen napredek pri zagotavljanju, da pravila o parlamentarnih preiskavah vsebujejo ustrezne varovalke za neodvisnost sodnikov in državnih tožilcev. V lanskem poročilu je namreč komisija Slovenijo opozorila na pomanjkljivosti pri teh pravilih.
Sloveniji priporoča, naj nadaljuje prizadevanja na tem področju. Prav tako naj zagotovi, da reforma imenovanj sodnikov vsebuje ustrezne varovalke za neodvisnost sodstva. Slovenija naj tudi sprejme ukrepe za dvig prejemkov sodnikov in državnih tožilcev.
Glede medijske svobode in pluralizma komisija ugotavlja, da še vedno obstajajo izzivi, čeprav je opaziti pozitivne premike v zvezi "z ugodnejšo klimo za medije".
Slovenija je v celoti izvedla priporočilo o krepitvi pravil in mehanizmov za okrepitev neodvisnega upravljanja in uredniške neodvisnosti javnih medijev, ugotavljajo v Bruslju.
Komisija tudi ugotavlja, da se je v letu 2022 finančno stanje Slovenske tiskovne agencije izboljšalo. Sprejet je bil nov zakon za reformo strukture upravljanja javnih medijev, uvedene so bile tudi varovalke za njihovo neodvisnost.
Neodvisnost RTV Slovenija še vedno velik izziv
Glede RTV Slovenija letošnje poročilo navaja, da so se v preteklem letu izzivi glede neodvisnosti RTV Slovenija nadaljevali, med drugim z vprašanji, povezanimi z imenovanji na vodstvene položaje, domnevnim mobingom in blatenjem zaposlenih zavoda ter s sprejetjem spornih ukrepov vodstva RTV Slovenija glede kadrovanja.
Glede na to, da v skladu z novimi pravili organov vodenja in upravljanja ne imenuje več neposredno parlament, je pričakovati, da bo možnost, da bi katerakoli vlada s svojo parlamentarno večino politično vplivala na RTV Slovenija, bistveno zmanjšana. Do končne odločitve ustavnega sodišča naj bi torej novosprejeta pravila okrepila neodvisno upravljanje in uredniško neodvisnost zavoda, navaja poročilo.
V zaščiti novinarjev le začetni koraki
Vlada je naredila tudi začetne korake glede zaščite novinarjev. Poročilo ugotavlja določen napredek pri vzpostavitvi nezakonodajnih zaščitnih ukrepov in nobenega napredka pri vzpostavitvi zakonodajnih zaščitnih ukrepov za zaščito novinarjev, zlasti na spletu.
Protikorupcijska strategija naj ima konkretne načrte
Glede boja proti korupciji iz poročila izhaja, da je Slovenija v celoti upoštevala priporočilo o odpravi ovir za preiskovanje in pregon primerov korupcije, vključno z zagotovitvijo operativne avtonomije Nacionalnega preiskovalnega urada, povečanjem sredstev državnega tožilstva in revizijo glede zastaranja.
Komisija tudi ugotavlja, da je Slovenija naredila nekaj napredka v zvezi s sprejetjem in začetkom izvajanja protikorupcijske strategije.
Pri tem ji priporoča, naj sprejme novo protikorupcijsko strategijo in akcijski načrt s konkretnimi ukrepi ter časovni okvir za njihovo izvajanje, in okrepi prizadevanja za zagotovitev evidence preiskav, pregonov in pravnomočnih sodb v korupcijskih kaznivih dejanjih, tudi v zadevah na visoki ravni.
Na področju sistema zavor in ravnovesij komisija ugotavlja, da je Slovenija v celoti upoštevala lansko priporočilo o zagotavljanju potrebnih varovalk za finančno avtonomijo neodvisnih organov.
