Sreda, 23. 8. 2023, 14.54
8 mesecev, 1 teden
Direktor vrhniške komunale o Jankovićevih namigovanjih: Gre za laž in podtikanje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,15
Gre za čisto laž in podtikanje, brez znanih dejstev, je dejal Klemenčič.
"Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o., v celoti demantira izjave župana Ljubljane Zorana Jankovića, da naj bi bil vzrok onesnaženja na Ljubljanskem barju komunalno blato z Vrhnike. Gre za čisto laž in podtikanje, brez znanih dejstev. Čistilni napravi na Vrhniki in v Borovnici nimata izpusta na območju, kjer je prišlo do onesnaženja," je namigovanja ljubljanskega župana Zorana Jankovića, da bi krivec za onesnaženo Ljubljansko barje lahko bilo Komunalno podjetje Vrhnika, komentiral v. d. direktorja podjetja Gregor Klemenčič.
Inšpektorja inšpektorata za okolje in energijo ter inšpektorata za naravne vire in prostor sta sicer danes skupaj z naravovarstvenim nadzornikom Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje preverila razsežnost onesnaženja na Ljubljanskem barju, a izvora stanja nista ugotovila, prav tako ni bilo indicev o morebitnem povzročitelju onesnaženja.
Ljubljanski župan Zoran Janković je na včerajšnji novinarski konferenci dejal, da obstaja možnost, da je Ljubljansko barje onesnaženo zaradi komunalnega blata z Vrhnike, kar pa v. d. direktorja Komunalnega podjetja Vrhnika Gregor Klemenčič v celoti zavrača.
"Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o., v celoti demantira izjave župana Ljubljane Zorana Jankovića, da naj bi bil vzrok onesnaženja na Ljubljanskem barju komunalno blato z Vrhnike. Gre za čisto laž in podtikanje, brez znanih dejstev. Čistilni napravi na Vrhniki in v Borovnici nimata izpusta na območju, kjer je prišlo do onesnaženja. Vso količino komunalnega blata pa prevzema pogodbeni izvajalec, ki blato redno odvaža skladno s pogodbo," je za Siol.net pojasnil Klemenčič.
Na vprašanje, katero podjetje prevzema komunalno blato z Vrhnike, je Klemenčič odgovoril, da komunalno blato iz obeh čistilnih naprav prevzema podjetje Koto. "Kam oni to odpeljejo, tega podatka komunalno podjetje nima," je povedal, a poudaril, da imajo okoljevarstveno dovoljenje, in dodal: "To so resna podjetja, ki blata zagotovo ne odlagajo v okolje. Tako kot za preostale odpadke v Sloveniji, ki se zbirajo od komunal, zagotovo ustrezno poskrbijo tudi za komunalno blato. Kot nam je znano, gre večina blata na sežig v tujino, nekaj pa se ga sežge tudi v Sloveniji," je sklenil Klemenčič.
Na terenu inšpekcija in predstavniki Arsa
Kot so sporočili z obeh inšpektoratov, so pregledali lokacije črnih polj in travnikov ob Bevškem grabnu do sotočja oziroma izliva v Ljubljanico. Na terenu so bili tudi predstavniki agencije za okolje (Arso), ki so vzeli vzorce vode.
"Bevški graben je bil gorvodno rahlo kalen, motno rjave barve. Na sotočju Bevškega grabna in Ljubljanice je bilo jasno videti rjav izliv iz Bevškega grabna. Na parcelah, ki so dotok Bevškega grabna, pa je voda močneje obarvana, delno se je razlivala po poti. Zaznati je bilo mogoče vonj po fekalijah," so videno opisali na inšpektoratih.
Inšpekcijski nadzor se nadaljuje
Izvora močneje obarvanega pritoka v Bevški graben po njihovih besedah ni bilo mogoče ugotoviti, prav tako ni bilo indicev, ki bi kazali na povzročitelja onesnaženja.
Inšpekcijski postopek se sicer nadaljuje, so navedli. "Pričakujemo ugotovitve iz predkazenskega postopka in ugotovitve strokovnih služb, ki so vzorčile vodo, saj še vedno ni jasen izvor onesnaženosti," so sklenili.
Naravni pojav ali komunalno blato?
Člani oddelka za geografijo Univerze v Ljubljani in Geografskega inštituta Antona Melika so v nedeljo na Ljubljanskem barju na potoku Bevški jarek med Bevkami in Notranjimi Goricami zaznali obsežno onesnaženje vode. Kot so menili, je zanj najverjetneje krivo komunalno blato čistilnih naprav. Onesnaženje so potrdili tudi njihovi prvi testi, zato so odkritje prijavili več institucijam.
V Bevkah medtem menijo, da gre za naravni pojav, češ da dolgotrajna poplavljenost na tem območju za seboj vedno pusti tovrstne posledice, razlika je le, da se poplave običajno pojavijo spomladi, ko vegetacije še ni, ali jeseni, ko je že suha. Zdaj pa menijo, da je pojav zaradi vpliva visokih temperatur, mladega rastlinja in večje količine odmrlih živali bistveno intenzivnejši.
Da bi lahko šlo za naravni pojav, je pokazal tudi terenski ogled predstavnikov Krajinskega parka Ljubljansko barje. Tudi v tem zato opozarjajo, da je treba počakati na rezultate analiz.
