Janez Janša
Torek, 22. 10. 2024, 0.47
4 dni
Premier Robert Golob na delovnem obisku pri predsedniku ZDA Joeju Bidnu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,12
Robert Golob se je že srečal z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom, v torek pa bo prvič prišel na delovni obisk v Belo hišo na povabilo predsednika ZDA. Na fotografiji: Biden, Golob in nekdanji generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.
Slovenski premier Robert Golob se bo v torek v Beli hiši srečal z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom. Do srečanja prihaja po veliki poletni izmenjavi zapornikov med Zahodom in Rusijo, katere del je bila z zamenjavo ruskih vohunov tudi Slovenija. Po napovedih Goloba naj bi se sicer z Bidnom posvetila predvsem perečim izzivom v svetu ter sodelovanju na področju inovacij in energetike. Verjame tudi, da se bo na podlagi teh pogovorov zgodila kakšna pomembna mednarodna akcija.
Robert Golob in odhajajoči predsednik ZDA Joe Biden (januarja 2025 ga bo v Beli hiši po volitvah 5. novembra letos zamenjala Kamala Harris ali pa ga bo zamenjal Donald Trump) se bosta po uradnih napovedih pogovarjala o varnostnem sodelovanju med državama in čezatlantskem sodelovanju med Evropsko unijo in ZDA.
Ukrajina, Bližnji vzhod in Balkan
Ne bosta seveda mogla mimo dogajanja v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu in Zahodnem Balkanu. Biden so bo Golobu zahvalil za vlogo Slovenije pri največji izmenjavi zapornikov med Zahodom in Rusijo po koncu hladne vojne. 1. avgusta letos sta Zahod in Rusija izmenjala 24 ljudi: Rusija je izpustila 16 oseb, zahodne države pa osem.
Med temi osmimi sta bila tudi ruska zakonca Ana in Artjom Dulcev, ki sta se predstavljala za argentinska državljana Mario Roso Mayer Munos in Ludwiga Gischa ter pod to krinko vohunila za Rusijo. V Sloveniji so ju aretirali decembra 2022.
Obisk v ZDA je po besedah slovenskega premierja izraz ugleda, ki ga imata Slovenija in njena zunanja politika v zadnjem času. Ključni namen obiska je krepitev dvostranskih odnosov med državama, ki ju povezujejo skupne vrednote, zgodovinsko prijateljstvo, strateško partnerstvo in zavezništvo v Natu, so v petek ob napovedi obiska sporočili iz premierjevega kabineta. V Washington Golob potuje tudi z obsežno delegacijo.
Drnovšek pri Clintonu
To bo sicer prvi delovni obisk slovenskega premierja pri predsedniku ZDA, odkar je George Bush mlajši pred skoraj 20 leti – leta 2006 – gostil premierja Janeza Janšo. Prvi slovenski premier v Beli hiši pa je bil Janez Drnovšek, ki je bil na delovnem obisku 4. novembra 1998 pri takratnemu ameriškemu predsedniku Billu Clintonu.
Z obiskom Bele hiše na povabilo predsednika ZDA bo šel Golob po stopinjah Janeza Drnovška in Janeza Janše. Drnovšek je bil v Beli hiši na delovnem obisku prvič 4. novembra 1998. Takrat je bil predsednik ZDA demokrat Bill Clinton.
Janez Drnovšek se je v Beli hiši novembra 1998 srečal z Billom Clintonom. Maja 2002 ga je povabil na delovni obisk George Bush mlajši.
Kot je o obisku poročala STA, sta Clinton in Drnovšek potrdila dobre gospodarske in politične odnose med državama, ameriški predsednik pa je po Drnovškovih besedah dejal, da je Slovenija najresnejša kandidatka za naslednji krog širitve zveze Nato.
Drnovšek pri Bushu mlajšemu
Drnovšek je bil na obisku v Beli hiši tudi 17. maja 2002, ko je ZDA vodil George Bush mlajši. Tema pogovora je bilo spet članstvo v Natu. Po pogovoru v Ovalni pisarni je Drnovšek novinarjem povedal, da ni dobil zagotovila, da bo Slovenija novembra 2002 v Pragi dobila povabilo za vstop v zvezo Nato, vendar pa iz Washingtona odhaja zadovoljen. Slovenija je v Pragi dobila povabilo za vstop v Nato in postala njegova članica leta 2004.
Drnovšek je po pogovorih dejal, da Slovenijo spoštujejo tudi zaradi uspešne organizacije vrhunskega srečanja med Bushem in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom junija 2001 na Brdu pri Kranju.
Janša pri Bushu mlajšemu
Janša je bil na delovnem obisku v Beli hiši 10. julija 2006. Z Bushem mlajšim sta se med drugim pogovarjala o energetiki, Zahodnem Balkanu, predsedovanju Slovenije EU in sodelovanju v Afganistanu ter Iraku.
Janez Janša se je z Bushem mlajšim srečal julija 2006.
Velik del pogovora je tekel o energetiki, in sicer zaradi slovenskega predsedovanja Svetu guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), ki je bilo povezano z Iranom in njegovim jedrskim programom. Janša in Bush mlajši sta se pogovarjala tudi o ruskem plinu.
Pahor o srečanju z Obamo
V Sloveniji je po volitvah leta 2008 novi premier postal Borut Pahor, istega leta pa je v ZDA zmagal demokrat Barack Obama, prvi temnopolti predsednik v zgodovini ZDA. Septembra 2010 je Pahor v New Yorku javno napovedal, da se bo v prihodnosti v Beli hiši srečal z Obamo.
Novembra 2010 je španski dnevnik El Pais objavil ameriške diplomatske depeše (dostop do teh depeš mu je, tako kot še nekaterim drugim medijem, omogočil Wikileaks), med drugim tudi depešo vršilca dolžnosti ameriškega veleposlanika v Ljubljani Bradleyja Fredna iz januarja 2010.
Obisk pri Obami za ujetnika iz Guantanama?
V njej piše, da je Pahor na njunem srečanju konec decembra 2009 uspeh preselitve ujetnikov iz Guanatanama v Slovenijo povezal s srečanjem z Obamo. Pahor, kot piše Freden v depeši, je dejal, da bi mu 20 minut srečanja z Obamo omogočilo, da vprašanje ujetnikov predstavi kot dejanje podpore najpomembnejšemu zavezniku Slovenije in dokaz na novo oživljenih dvostranskih odnosov.
Pahorja v ZDA povabi Biden
Pahor je konec februarja 2011 obiskal ZDA, a ne na povabilo predsednika ZDA, ampak takratnega podpredsednik Bidna. Pahor je po srečanju ocenil, da so bili pogovori zelo dobri, in omenil, da se jima je v prve pol ure pridružil tudi predsednik Obama.
Boruta Pahorja je v Washington februarja 2011 povabil takratni podpredsednik ZDA Biden. Na srečanju je nekaj časa sodeloval tudi Barack Obama, ki se je tudi rokoval s Pahorjem.
Pahor, ki je s pogovori v Beli hiši zaključil obisk v ZDA, je povedal, da so v sproščenem vzdušju govorili o vseh vprašanjih, ki so v interesu obeh držav. Omenil je odnose s Hrvaško, Zahodni Balkan in Afganistan ter tudi izvajanje reform v Sloveniji.
Premier je po poročanju STA še povedal, da je v Sloveniji v pripravi pravna podlaga za sprejetje katerega od ujetnikov iz Guantanama, vendar to ni povezano z njegovim srečanjem z Obamo.
Spletna stran history.gov.si, ki je del ameriškega zunanjega ministrstva in objavlja zgodovinske dokumente, v delu, kjer omenja obiske tujih voditeljev v ZDA, pri Sloveniji omenja še obiske predsednika Slovenije Milana Kučana aprila 1993, ko se je udeležil odprtja Ameriškega muzeja o holokovstu in se ob tem srečal s Clintonom.
Drnovšek je poleg dveh že omenjenih delovnih obiskov na povabilo predsednikov ZDA na history.gov.si omenjen še dvakrat: ko se je srečal s Clintonom v New Yorku ob robu Generalne skupščine Združenih narodov oktobra 1995 in aprila 1999 obiskal ZDA zaradi udeležbe slovesnosti ob 50-letnici Nata.
Marca 2004 je bil na delovnem obisku v ZDA tudi Anton Rop, ki se je udeležil slovesnosti ob sprejetju Slovenije v Nato. Maja 2012 se je srečanja držav Nata v Chicagu udeležil Janša.
Kot zanimivost, prvi tuji državnik, ki je prišel na obisk v Belo hišo, je bil havajski kralj Kalakaua. Ta je prišel na obisk decembra 1874. Sprejel ga je predsednik ZDA Ulysses S. Grant.
