Sobota, 1. 10. 2022, 18.05
1 leto, 6 mesecev
Predsedniški kandidati brez odgovorov: koliko jih bo stala volilna kampanja, ne vedo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,59
26
Za predsedniški stolček se poteguje osem kandidatov, trije neodvisni in pet strankarskih.
V zadnji volilni kampanji je Borut Pahor za zmago, ki mu je prinesla drugi predsedniški mandat, porabil nekaj več kot 37 tisoč evrov. Precej več – vsak dobrega pol milijona evrov – sta v predsedniški tekmi leta 2007 porabila Lojze Peterle in Danilo Türk. Tudi tokratne predsedniške kandidate smo vprašali, koliko načrtujejo, da bodo porabili za volilno kampanjo, a glede na njihove odgovore, nihče namreč ni podal vsaj približnega zneska, lahko sklepamo, da ne znajo oceniti, koliko jih bo stala volilna kampanja.
Glede na podatke o kampanjah z zadnjih predsedniških volitev, ko je Borut Pahor, ki je sicer kandidiral drugič in mandat tudi dobil, porabil 37 tisoč evrov, Romana Tomc 48 tisočakov, Marjan Šarec in Ljudmila Novak pa vsak dobrih 50 tisoč evrov, lahko rečemo, da kampanja v povprečju stane okoli 50 tisoč evrov. Največ, 105 tisočakov, je na zadnjih volitvah za kampanjo potrošila Maja Makovec Brenčič. Ta znesek je še vedno zanemarljiv v primerjavi z več kot pol milijona evrov, ki sta jih v volilnem spopadu leta 2007 vsak posebej porabila zmagovalec takratnih volitev Danilo Türk in Lojze Peterle, ki je imel s poravnavo visokih stroškov kampanje kar nekaj težav.
Po zakonu lahko kandidati za prvi krog zberejo največ 425 tisoč evrov, stroški volilne kampanje pa na koncu ne smejo presegati 680 tisočakov.
Predsedniške kandidate smo vprašali, koliko denarja nameravajo vložiti v volilno kampanjo in kdo bo k financiranju prispeval največ. Glede na njihove odgovore gre sklepati, da jim ocenjevanje finančnih stroškov kapanje ne gre najbolje. Razen Vladimirja Prebiliča, ki ocenjuje, da za volilno kampanjo ne bo porabil več kot 50 tisočakov, in stranke NSi Janeza Ciglerja Kralja, pri kateri pravijo, da bodo zagotovo porabili manj kot na državnozborskih volitvah, ko so porabili 664 tisoč evrov, se ostali kandidati o načrtovanih finančnih izdatkih niso izrekli.
Stroški volilne kampanje za volitve predsednika republike ne smejo preseči 0,25 evra na posameznega volilnega upravičenca v državi. Volilnih upravičencev v Sloveniji je okoli 1.700.000. Če pride do drugega kroga glasovanja, se stroški volilne kampanje za kandidata, ki na tem glasovanju kandidira, lahko povečajo še za 0,15 eura na posameznega volilnega upravičenca v državi.
Pirc Musarjeva in njen mož z maksimalnim zneskom
Nataša Pirc Musar je že napovedala, da bo v kampanjo vložila maksimalno zakonsko dovoljen znesek, ki ga lahko vložijo fizične osebe, torej 19.600 evrov. Kot so nam sporočili iz njenega štaba, bo enako storil tudi njen mož Aleš Musar. "Z zbiranjem donacij drugih fizičnih oseb pa je ta hip nemogoče napovedati, kolikšen bo zbrani znesek," so še zapisali.
Medtem v štabu predsedniškega kandidata Anžeta Logarja niso razkrili, kakšne finančne izdatke za volilno kampanjo načrtujejo. Sporočili so nam, da bodo vse prilagajali finančnim sredstvom, ki jih bodo imeli na voljo: "V preteklih tednih smo odprli račun, na katerem zbiramo donacije. Konkretnejšo oceno finančnih sredstev bomo zato lahko podali kasneje. Od tega bosta tudi odvisna obseg kampanje in nabor promocijskih aktivnosti."
Milan Brglez je skupni kandidat stranke SD in Gibanja Svoboda, ki bosta v glavnem financirali njegovo volilno kampanjo. Kot smo že poročali, so v stranki SD kršili zakon, s tem ko so poseben transakcijski račun za financiranje kampanje svojega kandidata odprli prepozno, in sicer po 7. septembru, ko se je zakonski rok za to že iztekel. Zato jih lahko doleti kazen v višini najmanj deset tisoč evrov, kar bo poleg financiranja predsedniške kampanje še dodaten finančni zalogaj.
"Moj cilj je, da bomo v kampanji vsak vložen evro dobro unovčili, kar pomeni, da se bom zavzemal, da bi bila moja kampanja finančno skromna. Časi, v katerih živimo, so zahtevni, zato bom zagovarjal nižanje stroškov v vseh pogledih," je v odgovoru zapisal Brglez. Ko smo zaprosili za konkretnejšo oceno, nam je predstavnik za odnose z javnostmi Boštjan Udovič pojasnil, da Brglezov štab v celoti še ni postavljen in da o višini finančnih sredstvih, namenjenih za volilno kampanjo, še ne morejo govoriti.
Bezenšek odvisen od donacij, Prebilič bo sam prispeval 15 tisočakov
Po besedah Gregorja Bezenška ml. bo tudi njegova kampanja skromna: "Lastnih sredstev za kampanjo praktično nimam, zato bom odvisen od prejetih donacij fizičnih oseb, saj po zakonu lahko volilno kampanjo financirajo samo fizične osebe."
V štabu kandidata za predsednika republike Vladimirja Prebiliča ocenjujejo, da za kampanjo ne bodo porabili več kot 50 tisoč evrov. Prebilič bo sam prispeval predvidoma 15 tisočakov, kot je še zapisal, pa računa še na prispevek podpornikov in donatorjev.
"Predsedniške kampanje se bomo lotili podobno kot kampanje pred državnozborskimi volitvami. Končnega zneska stroškov kampanje zaradi priprave vseh aktivnosti še ne moremo predvideti, zagotovo pa bo nižji kot za državnozborske volitve," so sporočili iz stranke NSi, ki je v tekmo za predsednika republike poslala Janeza Ciglerja Kralja. Kampanjo za državnozborske volitve je NSi financirala z dobrimi 664 tisočaki.
V stranki Levica bodo volilno kampanjo svojega kandidata Mihe Kordiša financirali iz lastnih prihrankov, prispevkov članstva in članarin funkcionarjev ter donacij. "V Levici ne najemamo agencij ali zunanjih svetovalcev. Imamo štab, ki je organiziran kot kolektivni organ," so zapisali, višine zneska kampanje pa niso želeli razkriti.
Kot so sporočili iz stranke Resni.ca, njihova kandidatka je Sabina Senčar, njihova kampanja ne bo temeljila na plakatih, kar pomeni, da plakati ob obvoznicah, vpadnicah ipd. z obrazom Senčarjeve ne bodo vidni. Kot so še zapisali, bodo vsak evro, ki bo ostal od donacij oziroma prostovoljnih prispevkov, poklonili v dobrodelne namene.
Volilna računica Boruta Pahorja
Zakonodaja tistim organizatorjem volilne kampanje, ki na predsedniških volitvah dobijo najmanj deset odstotkov glasov, omogoča delno povračilo stroškov kampanje. Upravičeni so do povračila stroškov v višini 0,12 evra za vsak dobljeni glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev.
Na zadnjih predsedniških volitvah so tako glede na volilni izid organizatorji kampanje zmagovalca, aktualnega predsednika republike Boruta Pahorja, dobili povrnjen ves finančni vložek. Precejšen del finančnega volžka v kampanjo so dobili tudi organizatorji kampanje prvaka LMŠ Marjana Šarca. V SDS, kjer so organizirali kampanjo Romane Tomc, pa so dobili povrnjenih nekaj več kot 12 tisoč evrov, v kampanjo so jih vložili 48 tisoč.
26