Petek, 31. 1. 2020, 11.19
4 leta, 2 meseca
Predsednikov svetovalec: Precej naivno, če je kdo pričakoval kaj drugega #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,82
46
Po odločitvi Sodišča EU, da ni pristojno za obravnavo slovenske tožbe proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitraže, strokovnjaki poudarjajo, da odločitev sodišča ni presenetljiva. Medtem ko Ernest Petrič in Verica Trstenjak poudarjata, da zaradi spodletele tožbe veljavnost arbitražne odločbe ni pod vprašajem, Dimitrij Rupel poudarja, da je vladna kriza, ki smo ji v Sloveniji priče v tem trenutku, tudi priložnost za to, da se revidira oziroma na novo definira slovensko-hrvaške odnose.
"Sodba zame ni presenečenje, ker so bili sklepni predlogi generalnega pravobranilca zelo dobri. Slovenska tožba v nekaterih točkah ni dovolj dobro zajela prava Evropske unije, zato sem takšen razplet pričakovala," odločitev Sodišča EU, ki se je v tožbi Slovenije proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne odločbe izreklo za nepristojno, komentira nekdanja generalna pravobranilka na omenjenem sodišču Verica Trstenjak.
Trstenjakova: Slovenske napake so bile večletne
"Slovenija je bila v tem primeru slabo pripravljena. Napake so bile večletne, nikakor ne moremo reči, da gre zgolj za napako vlade v odstopu. Je pa res, da če bi dobili to tožbo, v bistvu ne bi še nič dobili, s tem ko smo jo izgubili, pa tudi ni še nič izgubljeno. Arbitražna odločba vseeno velja, meja je v tem smislu določena, vendar se mora po mednarodnem pravu začeti izvajati," dodaja Trstenjakova.
"Sodba zame ni presenečenje, ker so bili sklepni predlogi generalnega pravobranilca zelo dobri. Slovenska tožba v nekaterih točkah ni dovolj dobro zajela prava Evropske unije, zato sem takšen razplet pričakovala," poudarja Verica Trstenjak.
Ko gre za prej omenjene napake slovenske zunanje politike, Trstenjakova pravi, da je naša država Hrvaški dovolila, da je v različne akte EU vnašala določbe, ki so zanjo pomenile izjeme, med drugim tudi v akt o pristopu Hrvaške k EU leta 2012. Področje ribištva se začne izvajati šele, ko se "začne v celoti izvajati arbitražna odločba", hrvaško pristopno pogodbo citira Trstenjakova.
"To pomeni, da je bila Hrvaška vedno en korak naprej in da so si vedno določali izjeme. Ne vem, kaj so delali zaposleni na naših ministrstvih, da so dopustili takšne izjeme," je kritična Trstenjakova. Ko gre za poziv sodišča obema državama, naj si prizadevata za dokončno pravno rešitev spora, pa pravi, da sodišče vedno nalaga državam, naj delujejo po načelu lojalnega sodelovanja. "To nič ne pomeni, daje pa Hrvaški neko zavezo, da je vezana na načelo lojalnega sodelovanja v EU," še dodaja Trstenjakova.
Petrič: Ta odločitev v ničemer ne prizadene arbitražne odločbe
Svetovalec predsednika republike Boruta Pahorja in strokovnjak za mednarodno pravo Ernest Petrič se strinja z oceno Trstenjakove, da Slovenija s tem, ko je tožbo izgubila, v bistvu ni izgubila ničesar: "Tudi če se je sodišče razglasilo za nepristojno, ta odločitev v ničemer ne prizadene arbitražne odločbe. Arbitražna odločba je bila sprejeta, razen Hrvaške nihče ne izraža dvomov o njej. S tem ko se je Sodišče EU razglasilo za nepristojno, to ne pomeni, da bi pod vprašaj postavilo arbitražno odločbo."
"Tudi če se je sodišče razglasilo za nepristojno, ta odločitev v ničemer ne prizadene arbitražne odločbe," pravi Ernest Petrič.
Na vprašanje, ali je pričakoval takšno odločitev sodišča, Petrič odgovarja, da je bilo glede na sklepe generalnega pravobranilca to zagotovo mogoče pričakovati: "Mnenje pravobranilca je šlo v to smer, tako da bi bilo precej naivno, če bi nekdo rekel, da bo odločitev sodišča na koncu zagotovo drugačna." Kot še dodaja Petrič, je pravobranilec v sklepih poenostavljeno poudaril, da v tem primeru ne gre za problem, ki ga ureja evropsko pravo, češ da arbitraža spada v področje mednarodnega prava.
Rupel: Vladna kriza je priložnost za revidiranje odnosov s Hrvaško
Nekdanji slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel medtem obžaluje, da tožba Slovenije proti Hrvaški ni uspela oziroma se je ponesrečila. "Dejstvo je, da je slovenska diplomacija v nekoliko slabi kondiciji in da ni bila dovolj aktivna. Preden so se odločili za ta manever s tožbo, bi morali na zunanjem ministrstvu izvesti kompetentno posvetovanje oziroma bi morali za mnenje povprašati nekoliko širši krog pravnih strokovnjakov," je do slovenske diplomacije kritičen Rupel.
"Seveda je bila celotna zgodba glede arbitraže zelo nerodna, in to od samega arbitražnega sporazuma do prisluškovalne afere Sekolec–Drenik. Jaz obžalujem, da je odločitev Sodišča EU takšna, kot je, in obžalujem, da slovenska diplomacija ni bolj agresivna in spretna. Hrvaška diplomacija jo je tukaj na nek način premagala," ocenjuje nekdanji zunanji minister in dodaja, da je ponesrečena tožba slovenske davkoplačevalce stala zelo veliko denarja.
"Pričakujem, da bo nova vlada, če bo imel v njej besedo Janez Janša, naredila korake, ki bodo približali Slovenijo in Hrvaško ter se morda izognili nadaljevanju te konfrontacije, ki najbrž ni posebno privlačna ne za eno ne za drugo državo," poudarja Dimitrij Rupel.
Kot poudarja Rupel, je sicer vladna kriza, ki smo ji v Sloveniji priče v tem trenutku, priložnost tudi za to, da se revidira oziroma na novo definira slovensko-hrvaške odnose. Nekdanji šef slovenske diplomacije ob tem navaja nedavne izjave novega hrvaškega predsednika Zorana Milanovića, ki je dejal, da si bo prizadeval za izboljšanje odnosov s Slovenijo.
"Dajmo to izkoristiti. Pričakujem, da bo nova vlada, če bo imel v njej besedo Janez Janša, naredila korake, ki bodo približali Slovenijo in Hrvaško ter se morda izognili nadaljevanju te konfrontacije, ki najbrž ni posebno privlačna ne za eno ne za drugo državo. Zdaj smo dobili še neke vrste lekcijo iz EU, ki nam spet mora dati misliti. Dejstvo je, da zunanje politike nimamo urejene tako, kot bi morala biti," še dodaja Rupel.
46