Sreda, 13. 12. 2023, 7.15
11 mesecev, 2 tedna
Predsednica Nataša Pirc Musar hoče dodatke k plači
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,62
Predsednica republike sicer spada v 65. plačni razred, torej drugi najvišji. Njena osnovna bruto plača znaša 5.663,42 evra.
V uradu predsednice republike Nataše Pirc Musar so za Siol.net zanikali informacije, da je predsednica nezadovoljna s svojo plačo, ki znaša okoli tri tisoč evrov neto oziroma 5.663,42 evra bruto, kar je poročal portal 24ur.com. "Takšni naslovi so zavajajoči in neresnični," so poudarili.
Kot je poročal portal 24ur.com, v predsedničinem uradu menijo, da bi predsednici morali pripadati določeni dodatki, in poudarjajo, da predsednica republike in funkcionarji v njenem uradu svoje delo opravljajo prek vseh časovnih zakonskih maksimumov, ki jih za varstvo delavcev določa zakon o delovnih razmerjih, za kar pa ne dobijo dodatnega plačila ali nadomestila.
Zanikali informacije, o katerih je poročal 24ur.com
V uradu so za Siol.net pojasnili, da predsednica republike nikoli ni trdila, da ni zadovoljna s svojo plačo oziroma da želi višje plačilo, temveč se zavzema za ustavno skladen in pravičen sistem plač funkcionarjev in vseh javnih uslužbencev. Dodali so, da so iz urada na ministrstvo za javno upravo naslovili interni dopis, v katerem so navedli tudi predlog rešitve ureditve dodatkov k plačam funkcionarjev. "Tudi Ustavno sodišče RS je v svoji odločbi U-I-772/21-37 z dne 1. 6. 2023 poudarilo, da morajo biti tri veje oblasti enakopravne tudi glede materialnega statusa njihovih funkcionarjev, pri čemer ne gre za zahtevo po popolni izenačenosti, temveč za relativno primerljivost. Bistvena nesorazmerja med plačnimi razredi funkcionarjev različnih vej oblasti namreč lahko pomenijo neskladje z načelom delitve oblasti iz drugega stavka drugega odstavka tretjega člena Ustave RS," so zapisali.
Izpostavili so še, da je zanimivo, da odgovora ministrstva do danes niso prejeli, je pa dopis vseeno našel pot v medije. In to ravno na dan nagovora predsednice republike v državnem zboru. "Predsednica republike je javno že večkrat opozorila, da je reforma plač v javnem sektorju nujna, saj zaradi podrtih plačnih razmerij prihaja do negativne selekcije pri najodgovornejših funkcijah v javnem sektorju. Prav tako pa je predsednica večkrat javno poudarila, da se morajo najprej ustrezno urediti pogoji za najnižje plačne skupine v javnem sektorju," so poudarili in dodali: "Ob tem ponovno opozarjamo predvsem na položaj županj in županov, ki npr. ob izrednih razmerah, kakršnih smo bili deležni letos poleti, svoje delo vedno opravijo z odliko, nase in svoje ekipe prevzamejo marsikatero breme, ki bi ga morala urediti država, ob tem pa po mnenju predsednice republike niso ustrezno plačani za opravljeno delo. Predsednica republike bo na takšna nesorazmerja opozarjala še naprej, čeprav se zaveda, da bodo takšne teme politično zlorabljene za njeno diskreditacijo in, kot nazorno pokaže današnji primer, zavajajoče obravnavane."
Na ministrstvu predloge zavračajo, se pa strinjajo, da je treba vrednotenje dela funkcionarjev preučiti
Medtem so danes na dopis odgovorili tudi na ministrstvu za javno upravo. Zapisali so, da se zavedajo problematike trenutne ureditve plačnega sistema javnega sektorja ter da je ustreznost razmerij tako med samimi funkcionarji kot tudi v razmerju do ostalih javnih uslužbencev predmet presoje v okviru reforme plačnega sistema.
Strinjajo se, da je treba proučiti ustreznost vrednotenja dela funkcionarjev, a so opozorili, da so funkcionarji osebe, ki mandat pridobijo bodisi s splošnimi volitvami bodisi z imenovanjem, zato ne morejo biti primerljivi z javnimi uslužbenci. Ne gre namreč za razmerje med delodajalcem in delavcem, temveč za izvrševanje mandata, ki ni vezano na delovni čas, so zapisali na ministrstvu in zavrnili v dopisu predlagane spremembe.
Krek: Upravičeni nismo prav do nobenega dodatka
V uredništvu portala 24ur.com so prejeli zgoraj omenjeni interni dopis, ki ga je predstojnik urada predsednice republike Uroš Krek konec novembra naslovil na ministra za finance Klemna Boštjančiča, ki je takrat opravljal delo ministra za javno upravo. V njem se sprašuje o resnični ustavni skladnosti drugega odstavka 23. člena zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki nalaga, da funkcionarjem, torej tudi Nataši Pirc Musar, ne pripadajo dodatki, razen dodatek za delovno dobo.
Krek je spomnil, da nekateri funkcionarji, med drugimi predsednica republike in vsi funkcionarji v njenem uradu, niso upravičeni do prav nobenega dodatka, torej niti do dodatkov, do katerih so upravičeni funkcionarji sodne veje oblasti, niti do pavšala, do katerega so upravičeni poslanci, kot tudi ne do vsaj dodatka za nerazdružljivost funkcije, čeprav ta funkcija velja tudi zanje.
"V tem primeru po našem mnenju ne gre za urejanje različnih pravnih položajev (javnih uslužbencev, funkcionarjev) na različne načine, temveč za urejanje enakih pravnih položajev (funkcij predsednice republike, funkcionarjev v uradu, funkcionarjev izvršilne, zakonodajne in sodne veje oblasti, ki so med seboj enakovredne) na različne načine, kar ne more biti ustavno skladno," je poudaril.
Kot je še zapisal Krek, so v uradu predsednice prepričani, da gre pri pravici do dodatkov kot enega izmed sestavnih delov plače za neupravičeno in neustavno neenak položaj predsednice republike in funkcionarjev v uradu v primerjavi z javnimi uslužbenci ter tudi s funkcionarji sodne veje oblasti.
Trenutno določena višina plač ne odraža plačila za dejansko opravljeno delo
Neupravičeno po njihovem mnenju je tudi to, da trenutno določena višina plač funkcionarjev nikakor ne odraža plačila za vse njihovo dejansko opravljeno delo. Poudarjajo, da tako predsednica republike kot funkcionarji v uradu svoje delo ob izvrševanju svojih funkcij opravljajo prek vseh časovnih zakonskih maksimumov, ki jih za varstvo delavcev določa zakon o delovnih razmerjih, za kar ne dobijo dodatnega plačila ali nadomestila.
Kot navaja 2. člen Ustave RS, je Slovenija pravna in socialna država, v kateri morajo biti vsem državljanom in prebivalcem, ki so v primerljivih položajih, zagotovljene enake pravice. "Delovnopravni položaj tako predsednice republike kot funkcionarjev v uradu je po našem mnenju primerljiv s položajem drugih funkcionarjev različnih vej oblasti kot tudi s položajem javnih uslužbencev," piše v dopisu, pod katerega je podpisan generalni sekretar Uroš Krek. "Zato bi jim morali biti zagotovljeni primerni pogoji dela v smislu varstva pri delu, počitkov in nenazadnje tudi primerno plačilo za opravljanje njihove funkcije."
Svetovalci v kabinetu predsednice republike Nataše Pirc Musar so:
– Tatjana Bobnar, svetovalka predsednice republike za človekovo varnost,
– Uroš Krek, generalni sekretar urada predsednice republike,
– Ula Tomaduz, šefinja kabineta predsednice republike,
– Nataša Dolenc, svetovalka predsednice republike za nacionalno varnost,
– Biserka Marolt Meden, svetovalka predsednice republike za družbene dejavnosti,
– Miriam Možgan, svetovalka predsednice republike za zunanjo varnost,
– Aleksej Skok, svetovalec predsednice republike za politične zadeve,
– Zoran Stančič, svetovalec predsednice republike za evropske zadeve,
– Zlatko Šabič, svetovalec predsednice republike za mednarodne odnose,
– Eva Tomič, svetovalka predsednice republike za podnebne politike in človekove pravice,
– Igor Mervič, posebni pooblaščenec predsednice republike za področje gospodarskih zadev.
V koaliciji medtem menijo, da trenutno ni pravi čas, da bi se pogovarjali o plačah in dodatkih za funkcionarje, ampak se je treba posvetiti predvsem najslabše plačanim delovnim mestom v javnem sektorju. V SD ob tem dodajajo, da vprašanje plač funkcionarjev presega zgolj aktualni mandat predsednice republike in gre bolj za vprašanje odnosa države do najvišjih organov.
V SDS so ob dopisu "zgroženi", skupaj z NSi pa so poudarili, da bi, če bi še vedno veljal zakon o dohodnini, ki so ga kot takratni koalicijski partnerji v mandatu prejšnje vlade sprejeli, vsi imeli višje neto plače, tudi predsednica republike.
