Četrtek, 15. 7. 2021, 7.27
3 leta, 5 mesecev
Janša, Počivalšek in Tonin: O teh dveh aktualnih zakonih bomo odločali jeseni
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
73
Veto državnega sveta je prvič v mandatu tretje vlade Janeza Janše danes uspešen in sprememba zakona o nalezljivih boleznih ne bo obveljala, smo že zjutraj napovedali po neuradnih informacijah iz vladne koalicije. Da bo zakon zavrnjen, je popoldan potrdil tudi premier Janez Janša (SDS). V dveh mesecih, kolikor je ustavno sodišče državnemu zboru dalo, da popravi zakon o nalezljivih boleznih in omogoči vladi ukrepanje v primeru morebitne nove smrtonosne epidemije, sprememba ureditve s tem ne bo uzakonjena. V koaliciji so si premislili tudi zaradi ocene, da je v državi na voljo dovolj cepiv in da ukrepanje z zapiranji, omejevanji gibanj in podobnim ne bo nujno, hkrati pa bo s tem opozicija izgubila možnost za kritike o diktaturi, strahovladi in da o možnosti za uvedbo ukrepov, ki med ljudmi niso priljubljeni, poskuša doseči referendum.
Državni zbor ni potrdil spremembe zakona o nalezljivih boleznih, na glasovanju je bilo prisotnih 88 poslancev, za je glasoval en poslanec, proti pa 78 poslancev.
Če se bo število okuženih sčasoma močno povečalo, pa bo to predvsem odgovornost tistih, ki so se odločili, da se ne bodo cepili, in ne države, ki je storila, kar je bilo mogoče. Država pa se bo lahko odzvala tudi jeseni s spremembo zakona, ki bo bolj premišljena in usklajena od te, ki je nastala v izjemno kratkem času, ki ga je poslancem dodelilo ustavno sodišče.
Položaj in dogajanje so popoldan na posebni tiskovni konferenci pojasnjevali predsedniki vseh treh vladnih strank, premier Janez Janša, gospodarski minister Zdravko Počivalšek (SMC) in obrambni minister Matej Tonin (NSi).
Umaknjen tudi nacionalni demografski sklad
DZ je v skladu z napovedmi predsednikov koalicijskih strank SDS, SMC in NSi odložil glasovanje o predlogu zakona o Nacionalnem demografskem skladu na jesen. Po besedah predsednika vlade Janeza Janše je politično ozračje za tako pomembno odločitev preveč pregreto.
Zakon o Nacionalnem demografskem skladu je pripravila vlada, vanj pa zapisala, da bi se v novoustanovljeni sklad preoblikoval Slovenski državni holding, v upravljanje pa bi dobil še preostale naložbe države. Sklad bi tako upravljal s praktično celotnim državnim premoženjem, pri čemer bi se del sredstev iz dividend in kupnin letno namenjal pokojninski blagajni, del pa bi se akumuliral.
Sklad bi vsako leto nakazal Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 40 odstotkov dividend in 40 odstotkov kupnin od prodaje. Deset odstotkov dividend bi se namenilo za skrb za starejše, deset odstotkov pa za ukrepe družinske politike in politike štipendiranja. Zakon bi tudi omogočil, da se lahko sredstva sklada izjemoma nameni usklajevanju pokojnin.
73