Ponedeljek, 29. 1. 2024, 14.44
3 mesece
"Predlog zakona o medijih je v nasprotju z ustavo"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,99
"Termin državno financiranje v predlogu zakona ni jasno določen, odpira se možnost za manipulacije," so do predlaganega zakona o medijih kritični v Slovenski škofovski konferenci.
Koordinacija katoliških medijev pri Slovenski škofovski konferenci meni, da je predlog zakona o medijih, ki je v javni razpravi do 31. januarja, v nasprotju z ustavo in mednarodnimi pogodbami, saj omejuje zagotovljene svoboščine. Vlada s tem omejuje uredniško avtonomijo, gospodarsko pobudo in versko svobodo, so ocenili na novinarski konferenci.
Prepričani so, da predlog zakona oži svobodo izražanja ter "nedopustno preko ustavnih okvirov širi nadzor nad izražanjem različnih stališč v vseh javnih medijih v državi", je na današnji novinarski konferenci poudaril Gabriel Kavčič iz Slovenske škofovske konference (SŠK). Koordinacija poziva vse medije, novinarje, urednike in vse v medijskih poklicih, ki jih bo predlagan zakon prizadel, da izkoristijo čas do konca meseca ter svoje pripombe in pomisleke sporočijo pripravljavcem zakona.
Prepričani so, da 34. člen predlaganega zakona omogoča arbitraren poseg inšpektorja v objavljeno besedilo in s tem v svobodo izražanja. Prav tako verjamejo, da predvideva nadzor nad izražanjem različnih stališč v zadevah, ki jih le določene skupine z družbeno, politično in ekonomsko močjo dojemajo kot sporne, kar ne more biti ustavno dopusten cilj.
Kot posebej problematičen pa izpostavljajo tudi 47. člen, ki ureja državno oglaševanje. To mora uresničevati javni interes na področju medijev, tega pa bo določal Nacionalni svet za medije, ki bo pod neposrednim nadzorom vlade.
Gabriel Kavčič
"Termin državno financiranje ni jasno določen, odpira se možnost za manipulacije"
"Pri tem bodo morali naročniki pridobiti soglasje vlade za izvedbo oglaševalskih kampanj, katerih vrednost presega 50.000 evrov. To določilo torej uzakonja popoln nadzor vlade nad denarjem, ki bo na voljo za financiranje medijev," je dejal Kavčič. Prepričan je, da je to še posebej sporno zato, ker termin "državno financiranje" v zakonu ni jasno določen in bi lahko predstavljal manipulacijo vsakokratne vlade.
Izpostavil je tudi prepričanje SŠK, da je nujno črtanje omejitve iz 73. člena, ki omejuje pravico do kratkega radijskega poročanja o verskih obredih. Poudarja, da v predlogu zakona za oba navedena člena, ki omejujeta svobodo veroizpovedi in izražanja, v obrazložitvi členov ni nobenih dodatnih pojasnil, zakaj bi bili takšni ukrepi sorazmerni in nujni v demokratični družbi.
Na celotnem področju programov posebnega pomena pa Koordinacija nasprotuje omejitvam v programskem času, ki so določene v zakonu, in izraža skrb za ohranitev raznolikosti na področju lastne produkcije. Aktualni predlog zakona namreč po njihovih navedbah kaže na izgubo kulturne in umetniške vrednosti v radijskih programih. Lastna produkcija ne priznava produkcije na področju verskih vsebin in tako bistveno posega v uredniško politiko radia posebnega pomena.
Koordinacija tudi nasprotuje dodatnim obveznim dajatvam na podlagi dovoljenja za izvajanje radijske dejavnosti, saj gre za nepotrebno finančno obremenitev za nepridobitne radijske postaje posebnega pomena.
Na to je opozoril tudi odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sedar, ki je zaskrbljen nad uredniško politiko svojega medija v prihodnje, če se predlog zakona ne spremeni. Pri tem je poudaril, da si na Radiu Ognjišče želijo neposrednega dialoga z regulatorji. Direktor Družine Tone Rode je medtem izpostavil, da so tudi katoliški mediji del slovenskega medijskega prostora in jim upravičeno pripada mesto med ostalimi mnenji.
