Ponedeljek, 2. 6. 2025, 16.24
1 dan, 13 ur
Predlog novele zakona o RTVS po mnenju DNS nespodoben odgovor na krizo zavoda
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,32
V društvu nasprotujejo tudi rešitvi, da se glasbena, založniška in koncertna dejavnost enostavno premestijo v javno službo zavoda, ne da bi bila zagotovljena dodatna proračunska sredstva za njihovo delovanje.
Društvu novinarjev Slovenije (DNS) se zdi predlog novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki je bil v javni obravnavi do nedelje, "nespodoben odgovor na dolgo sistemsko krizo javne radiotelevizije". Znova opozarjajo, da je nujna celovita prenova zakonodaje o javnem zavodu. V Koordinaciji novinarskih sindikatov RTV Slovenija, Sindikatu novinarjev Slovenije in več aktivih na RTVS pa menijo, da nov predlog javni zavod vrača v čas pred uveljavitvijo zadnje novele in da predlagano kaže, da država ni pripravljena zagotavljati dovolj denarja za zavod.
Ministrstvu za kulturo kot pripravljavcu predloga predlagajo umik četrtega, petega in šestega člena, ki določajo dodatne pristojnosti finančnemu odboru. Omenjeni členi po njihovi oceni predstavljajo tveganje za vnovično politizacijo javnega medija. Nove pristojnosti finančnega odbora namreč predvidevajo podajanje soglasij, in ne več mnenj, ki jih dokončno potrjuje svet zavoda.
Ker je en član finančnega odbora imenovan na predlog ministrstva za finance in en član na predlog ministrstva za kulturo, lahko to v kombinaciji z večjimi pristojnostmi in samostojnostjo pri nadzoru poslovanja privede do posrednega vplivanja vlade in pristojnih ministrstev na RTVS, so posvarili. Medtem je finančni odbor po zdajšnji ureditvi strokovni posvetovalni organ sveta, članov sveta pa niti posredno ne imenujejo ali predlagajo ministrstva ali vlada.
Za narodnostne programe vsaj deset odstotkov
Poleg tega se jim zdi predlagano letno sofinanciranje narodnostnih programov v višini osmih odstotkov zbranega RTV-prispevka nezadostno. Ta znesek naj bi po njihovem predlogu znašal deset odstotkov, hkrati pa naj bi sredstva za sofinanciranje prišla iz proračuna tudi drugih dejavnosti.
V povezavi z ureditvijo letnega usklajevanja RTV-prispevka z inflacijo bi ohranili zdaj veljavno vsebino, po kateri se višina prispevka določa z zakonom. Vlada v skladu z njo spremeni višino prispevkov za največ deset odstotkov, če za to obstajajo utemeljeni ekonomski razlogi, vendar najkasneje do 1. septembra tekočega leta za naslednje leto.
Nenazadnje v društvu nasprotujejo rešitvi, da se glasbena, založniška in koncertna dejavnost enostavno premestijo v javno službo zavoda, ne da bi bila zagotovljena dodatna proračunska sredstva za njihovo delovanje. Ta sredstva morajo biti zagotovljena z zakonom, prav tako njihova višina na letni ravni, so pozvali. Kot so dodali, mora imeti namreč vlada možnost za dvig prispevka v primeru izrednih situacij in razvojnih potreb RTVS.
Novinarski sindikati in več aktivov nezadovoljni s predlogom novele zakona o RTVS
Predlog novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki je bil v javni razpravi, javni zavod vrača v čas pred uveljavitvijo zadnje novele, pa menijo v Koordinaciji novinarskih sindikatov RTV Slovenija, Sindikatu novinarjev Slovenije in več aktivih na RTVS. Predlagano kaže, da država ni pripravljena zagotavljati dovolj denarja za zavod.
Menijo, da predlog novele zakona naslavlja zgolj posamezna vprašanja zakonodajnega okvirja za delovanje osrednje medijske in kulturne institucije v državi, celovit premislek o delovanju, vlogi in razvoju zavoda pa umanjka.
Določba, s katero bi uzakonili pomembno redno usklajevanje RTV-prispevka, je po njihovem mnenju zapisana tako, da pušča dvom o tem pomembnem institutu.
Poleg tega predlagane spremembe glede financiranja iz proračuna po njihovem mnenju kažejo, da država še vedno ni pripravljena zagotavljati zadostnega financiranja javne službe, ki jo opravlja ta javni zavod.
Predlagali so, naj zakon dopolnijo tako, da bo ustanovitelj iz proračuna zagotavljal sredstva za spremembe pri stroških dela javnih uslužbencev na radioteleviziji. Kot so dodali, so tudi ob zadnji plačni reformi v javnem sektorju opozarjali, naj vlada zagotovi sredstva za višje stroške dela v javnem zavodu, ki izvirajo iz dogovorov sindikati, a se doslej ni zgodilo nič.
Opozorili so tudi na določbo, ki predvideva soglasje finančnega odbora zavoda pri sprejemu programsko-produkcijskega načrta RTVS. Menijo, da bi bila takšna ureditev v nasprotju z drugim členom zakona. "Primerno financiranje namreč ne bi smelo pomeniti, da se vsebina programa prilagaja višini sredstev, ki jih je ustanovitelj pripravljen zagotoviti, ampak obratno," so poudarili.
V pripombah na predlog novele, ki so jih podpisali v aktivu novinarjev informativnega programa TV Slovenija, aktivu novinarjev Televizije Koper in aktivu novinarjev Radia Maribor, so ministrstvu za kulturo predlagali tudi, da bi bila RTVS kot izvajalka javne službe del sistema javnega sektorja in javne ključne infrastrukture.
Predlog novele zakona, ki je bil do nedelje v javni razpravi, določa, da bi se RTV-prispevek usklajeval z inflacijo. Opredeljuje višino in način za financiranje manjšinskih programov. Finančni odbor pa bi imel pristojnosti za nadzor nad upravo.
