Spremembe financiranja zasebnih osnovnih šol podpirajo samo v vladnih strankah #video

Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je v uvodu povedal, da novela dosledno uresničuje ustavno odločbo iz leta 2014, ker da je ustavno sodišče v njej zahtevalo le 100-odstotno financiranje obveznega dela javnega programa v zasebnih osnovnih šolah, ne pa tudi financiranje razširjenega dela javnega programa. Takšno formulo financiranje predvideva tudi novela.

Pikalo se strinja, da je izbira pri vpisu v osnovno šolo potrebna in v tem smislu tudi podpira zasebne osnovne šole, "ni pa pravica do izbire enaka pravici do financiranja in tako je povsod po Evropi", je dejal. Predlog se namreč sooča z očitkom, da je v nasprotju z ustavno odločbo, ker javni program v zasebnih osnovnih šolah ne bo financiran v celoti.

Novice Zasebno šolstvo: "Treba je financirati, kar je obvezno, ne pa tudi razširjenega programa" #video

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so podporo noveli v prvi obravnavi napovedali v vseh vladnih strankah. V SMC pa nadaljnjo podporo postavljajo pod vprašaj, če do druge obravnave ne dobijo zagotovil, da so predlagane rešitve skladne z ustavo. "Nikakor namreč ne velja preslišati opozoril, da bodo z novo formulo financiranja starši otrok, ki obiskujejo zasebne šole, morali plačevati več, kot so plačevali do zdaj. To po naši oceni ni v duhu odločbe ustavnega sodišča," je dejal Branislav Rajić (SMC).

Aljaž Kovačič (LMŠ) je dejal, da predlog po zagotovilih ministra Pikala uresničuje ustavno odločbo, so pa v LMŠ vseeno odprti za konstruktivno in neideološko razpravo, v kateri bi lahko izhodiščni predlog, če bi se izkazala potreba, ustrezno dopolnili.

Tudi v DeSUS so, kot je bilo razumeti Jurija Lepa, pripravljeni na določene uskladitve. Kot je namreč dejal, je "predlog dobra osnovna za zakon, ki bo usklajen in dopolnjen zadostil odločbi ustavnega sodišča". "Nič nam namreč ne koristi, če sprejmemo zakon, ki bo takoj podvržen novi ustavni presoji," je dodal.

V vseh vladnih strankah ob tem sicer poudarjajo velik pomen javnega šolstva. "Vsak otrok v Sloveniji ima pravico do brezplačnega izobraževanja, ne glede na to ali prihaja iz socialno šibkejše ali iz bogate družine, kar mu omogoča ravno javno šolstvo. Zato je treba javno šolstvo zaščititi v največji možni meri," je dejal Marko Koprivc (SD). Predlagana formula financiranja zasebnih šol po njegovi oceni temu sledi.

Z njo se strinjajo tudi v SAB. Po mnenju Maše Kociper bi bilo namreč popolno izenačenje financiranja zasebnih šol z javnimi uvod v razslojevanje družbe. "Na ta način bi bila porušena enaka izhodišča za vse otroke, ne glede na njihov socialni status, ki jih je zdaj uspešno zagotavljala prav javna osnovna šola," je dejala.

V Levici predloga za zdaj ne podpirajo. "Predlagani zakon sicer resda predvideva 100-odstotno financiranje le obveznega dela javnega programa, kar pozdravljamo, vendar je iz javno izraženih stališč, predvsem predsednika vlade in posameznih političnih strank, jasno razvidno, da v predlagani obliki ne bo sprejet in da se bo financiranje z dopolnili razširilo tudi na razširjeni del javnega programa," je dejal Matej T. Vatovec.

V SDS in NSi predloga ne bodo podprli, ker so prepričani, da bi moral določati 100-odstotno financiranje obeh delov javnega programa. "Odločba ustavnega sodišča je jasna: za javnoveljavni program je treba zagotoviti enako, 100-odstotno plačilo, ne glede na to za kakšnimi zidovi - zasebnimi ali javnimi - se ta program izvaja. Zakon je tako neke vrste posmeh staršem, otrokom in pravni državi," je dejal Matej Tonin (NSi).

Jelka Godec (SDS) pa je zavrnila očitke, da bi bila s previsokim financiranjem zasebnih šol ogrožena mreža javnih šol. "V javni mreži imate javne šole in imate zasebne šole. Enako kot pri zdravstvu, kjer imamo koncesionarje in javne zdravstvene domove. Javna mreža tako že zajema zasebne šole in kdo bo to javno mrežo razgradil? Nihče. To je bolj kot ne v glavah tistih, ki določenih stvari ne želite razumeti," je dejala.

V SNS stališča poslanske skupine niso predstavili.