Danes
Torek, 5. 2. 2019, 19.22
5 let, 2 meseca
Zasebne šole so pomemben del izobraževanja, a bo treba urediti nekaj stvari #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,15
1
Na posvetu o razmerju med zasebnimi in osnovnimi šolami pri predsedniku Borutu Pahorju se je večina sodelujočih strinjala, da so zasebne šole postale pomemben in dobrodošel del slovenskega izobraževalnega sistema, a bo treba urediti še nekaj stvari, na primer financiranje. Pri tem bo treba po njihovem mnenju paziti, da ne bi šlo za kovanje dobička.
Na današnjem posvetu pri predsedniku republike Borutu Pahorju je namreč danes vrsta strokovnjakov s področja vzgoje in izobraževanja poskušala odgovoriti na vprašanja, ali je zasebno šolstvo v Sloveniji potrebno, kako nadaljevati in v kolikšnem deležu ga financirati.
Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je uvodoma opozoril, da je šolski sistem temelj ohranjanja nacije. Zato na ministrstvu vztrajajo "pri mreži javnih šol, saj ni nacije, ki bi v celoti prepuščala svoje ohranjanje, razvoj in napredek zasebnim interesom". Se je pa strinjal, da je prav, da zasebne šole obstajajo.
Za izobraževanje v zasebnem mednarodnem vrtcu sta se odločila tudi Taya in Jernej Damjan. Hčerko sta vpisala tja, ker sta želela, da spoznava tuje jezike in kulturo. Razmišljata tudi o nadaljnjem vpisu v zasebno šolo. A pri tem bo, kot pri marsikaterem staršu, ključno vlogo odigral prav denar.
"Če bi bilo subvencioniranje, bi se zagotovo veliko lažje odločila. Počakala bova. Zdaj veva, kakšne so cene. V tem trenutku ne vem, je pa to res drago," je povedala Taya Damjan.
Nekdanji šolski minister Igor Lukšič je dejal, da je v zadnjih letih ideološki boj, ki je spremljal razprave o zasebnih in javnih šolah, zvodenel, zato v ospredje prihajajo druga vprašanja, kot je na primer, kako odpraviti nekatere popolnoma tehnične pomanjkljivosti. Pri tem je pozval, naj se to dela počasi in premišljeno.
Iz javnih sredstev se v zasebnih šolah ne bi smel ustvarjati dobiček
Na vprašanje, ali so zasebne šole za šolski sistem prednost ali ovira, je nekdanji šolski minister Slavko Gaber odgovoril, da sam rad išče vmesne poti, zato je bil tudi ves sistem zasebnega in javnega šolstva nastavljen tako, da omogoča logiko "in in" in ne "ali ali". V katero smer bo šel ta sistem v prihodnje, ne ve, meni le, da ne bi smel iti v smer, da bi se iz javnih sredstev v zasebnih šolah ustvarjal dobiček.
Ivan Štuhec iz Zavoda Antona Martina Slomška, v okviru katerega delujeta zasebni osnovna šola in gimnazija, je menil, da kaj takega ni mogoče. "Finančno stanje v zasebnih šolah nikjer ni tako, da bi se lahko kdo iz tega bogatil. Tu v slovenskem kontekstu ni mogoče delati dobička," je dejal.
Nekdanja ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič je menila, da bo treba v prihodnje predvsem razmišljati o tem, kaj "pripuščati in česa ne pripuščati" v šolski prostor ter ali ga to bogati. Predstavnica civilne iniciative Kakšno šolo hočemo Jožica Frigelj pa se je zavzela, da bi država v prihodnje krepila predvsem mrežo javnih šol, ker da zasebne šole zasledujejo predvsem svoje partikularne (posebne) interese.
Nekdanji direktor Zavoda sv. Stanislava, v okviru katerega delujeta zasebni osnovna šola in gimnazija, Roman Globokar temu, da zasebne šole zasledujejo svoje partikularne interese, ni oporekal, poudaril pa je, da gre za interese znotraj "demokratične osnove, na kateri je utemeljena naša država".
Direktor Waldorfske šole Ljubljana Iztok Kordiš je odgovoril na navedbe, da imajo zasebne šole možnost, da selekcionirajo učence oziroma same prosto izbirajo, koga bodo sprejele in koga ne. "Naš osnovni namen je vključevalnost. Imamo na primer 11,5 odstotka otrok s posebnimi potrebami," je pojasnil.
Država mora uresničiti odločbo ustavnega sodišča
Vsi sodelujoči so se strinjali, da mora država uresničiti odločbo ustavnega sodišča, ki je določilo, da mora država javne programe v zasebnih osnovnih šolah financirati v celoti. Se je pa pokazalo, da imajo različen pogled na to, kateri del javnega programa je imelo pri tem v mislih ustavno sodišče.
Globokar je meni, da je imelo ustavno sodišče v mislih 100-odstotno financiranje celotnega javnega programa - tako obveznega, kot so na primer obvezni predmeti, kot razširjenega, na primer popoldanskega bivanja in jutranjega varstva. Makovec Brenčičeva pa je poudarila, da razširjeni program ni obvezen in da se lahko določi tudi drugačno financiranje od 100-odstotnega. Zadnje je po njenih besedah upoštevalo tudi ministrstvo v času, ko ga je vodila, ko je predlagalo popravke zakonodaje v smeri, da se obvezni program financira 100-odstotno, razširjeni pa 85-odstotno. Aktualni minister za izobraževanje se danes o tem ni želel opredeljevati. Dejal je le, da bo to vprašanje prepustil pravnikom.
Za nekdanjega ustavnega sodnika Ernesta Petriča je bistveno, da država v celoti financira tisto, za kar določa, da je obvezno, "lahko pa se pogovarjamo, kaj vse v to spada".
Predsednik Pahor je na koncu posveta poudaril, da so zasebne šole v zadnjega četrt stoletja postale pomemben del slovenskega izobraževalnega sistema, zato bi se bilo nesmiselno vračati k razpravi, ali so potrebne ali ne. V prihodnje se je treba tako usmeriti predvsem v to, kako graditi naprej, da bo šola pri nas na sploh postala še bolj kakovostna in dostopna. "Zato mislimo vnaprej in pojdimo korak za korakom," je pozval.
1