Petek, 26. 4. 2024, 14.46
7 mesecev, 4 tedne
Rezar bo podal naznanilo suma kaznivega dejanja zaradi odtekanja tajnih podatkov na Knovs
Predsednik preiskovalne komisije DZ, ki preiskuje sume vpletanja politike v policijo, Aleš Rezar, je v današnji izjavi za medije dejal, da bo podal naznanilo suma kaznivega dejanja policiji, saj obstaja utemeljen sum, da so tajni podatki z zaprtega dela pričanja Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava nepooblaščeno prešli na Knovs. Vzporednice Rezar vidi tudi s primerom ravnanja Knovsa v zadevi s preverjanjem prisluškovanja telefonskim številkam, domnevno vpletenih v t. i. afero Dars.
Aleš Rezar (Svoboda) je izpostavil, da obstaja utemeljen sum, da so tajni podatki z zaprtega dela seje preiskovalne komisije, ko sta pred njo pričala nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav, nepooblaščeno prešli v roke predsednika Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) Janeza Žaklja (NSi).
Teh vsebin javnost ne bi smela izvedeti, je prepričan Rezar. Potem ko jih je Žakelj uporabil na Knovsu, pa so prišle še v medije, pravi. Ob čemer tudi direktor Slovenske obveščevalno-varnostne službe (Sova) Joško Kadivnik meni, da je to ogrozilo nacionalno varnost, je dodal. "Saj veste, da so kibernetski napadi zelo aktualni in so tuje obveščevalne službe prišle do podatkov, do katerih ne bi smele," je dejal.
Rezar: Naj to preiščejo pristojni organi
Zaradi obtožb, da deluje politično, se je odločil, da tega, na kakšen način je tajno pričanje Bobnar in Lindava prišlo do Knovsa, ne bo preiskoval. Od strokovnih sodelavcev je zato zahteval poročilo in bo policiji podal naznanilo suma kaznivega dejanja. "Naj to preiščejo pristojni organi, tako meni nihče ne bo mogel očitati političnega delovanja," je dejal in dodal, da verjame, da bodo pristojni organi "odigrali svojo vlogo".
Ob tem je opozoril, da se zgodbe, "ki bdijo nad podobno mrežo ljudi", ponavljajo. Njegova preiskovalna komisija zdaj preiskuje sume zlorabe urada za preprečevanje pranja denarja v času prejšnje vlade Janeza Janše. Kot je pojasnil, so domnevne zlorabe potekale na podoben način, saj so na uradu po prejemu anonimke brez preverbe začeli brskati po računih skoraj tisoč državljank in državljanov.
Vzporednice z ravnanjem Knovsa po aferi Dars
Vzporednice vidi z dogajanjem na Knovsu, kjer naj bi pooblaščena skupina Knovsa novembra lani, torej takoj po t. i. aferi Dars, ki je izbruhnila konec lanskega oktobra, opravila izredni in nenapovedan nadzor na Generalni policijski upravi (GPU) ter od policije zahtevala vpogled v izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov. Zahtevala naj bi tudi informacije, ali se ti ukrepi izvajajo v obliki prisluškovanja nad konkretnimi telefonskimi številkami vpletenih v to afero, med katerimi so tudi vidni člani NSi.
Predsednik Knovsa Žakelj je najprej navedel, da so telefonske številke, ki naj bi jim prisluškovali, do Knovsa prišle anonimno. "Po mojem so zdaj po nekem razmisleku ugotovili, da je zgodba preveč podobna tej aferi urada za preprečevanje pranja denarja in so zgodbo malo predrugačili, se pravi, da je prišlo zdaj preko enega člana, na katerega so se obračali ljudje in podajali zahtevo za preverbo, ali jim zakonito prisluškujejo ali ne," je dejal.
Rezar verjame, da je šlo za zlorabo Knovsa
"Mislim, da zgodba ni tako nedolžna, kot jo želijo nekateri člani prikazati," je dejal. Verjame, da bodo pristojni organi ugotovili, da je prišlo do nezakonite zlorabe Knovsa, a dvomi, da bo zgodba dobila svoj epilog. Meni namreč, da se bodo izgovarjali, da so telefonske številke prejeli od vira "in potem bo dokazovanje res zelo težko".
Glede očitkov NSi o medijskem obračunavanju Svobode pa je dejal: "Od istih članov prihaja do velikega medijskega obračunavanja s podajanjem nekih nepreverjenih zgodbic." Ob tem je naštel, da so najprej diskreditirali prejšnjega predsednika preiskovalne komisije Miho Lamuta, delo same komisije, prič in njega, hkrati pa poskrbeli za "nešteto proceduralnih zapletov".
Žakelj s prstom pokazal na policijo
Predsednik Knovs Janez Žakelj je na seji DZ, na kateri so poslanci obravnavali poročilo Knovsa za leti 2022 in 2023, znova zatrdil, da je komisija ravnala zakonito in skladno z uveljavljeno prakso. Kot je poudaril, ni težava v zakonitosti postopka, pač pa to, kako so ti tajni podatki prišli v javnost. Pojasnil je, da so revizijske sledi pokazale, da podatkov niso izdali člani Knovsa, edini mogoč drugi vir je torej policija, je dodal.
Janez Žakelj je poudaril, da ni težava v zakonitosti postopka, pač pa to, kako so ti tajni podatki prišli v javnost. Zatrdil je, da osebno ni vedel, komu pripada 15 telefonskih številk, za katere so preverjali, ali jim policija nezakonito prisluškuje. Generalna policijska uprava je po njegovih besedah za vse ugotovila, da nad njimi ne izvaja prikritih preiskovalnih ukrepov. Zatrdil je, da o tem niso nikogar obveščali.
Poslanec Svobode Teodor Uranič, sicer tudi član Knovsa, pa je članom Knovsa iz vrst NSi očital zavajanje, manipulacije in izkoriščanje Knovsa za "takšne rabote". Ob robu seje DZ je poudaril, da sta bila člana komisije iz vrst koalicije, ki sta sodelovala pri omenjenem nadzoru, zavedena.
Gre za zlorabo Knovsa?
Uranič je zaskrbljen zaradi Žakljevega razkritja, da je šlo za 15 telefonskih številk. "Ali je to cela Nova Slovenija?" se je vprašal. Zaradi izjav nekaterih imetnikov teh številk, da so sami podali vlogo za nadzor, pa je od predsednika Knovsa danes zahteval takojšen vpogled v te vloge, sekretarka Knovsa pa mu je po njegovih besedah zatrdila, da komisija s temi vlogami ne razpolaga. Prepričan je, da gre za zlorabo Knovsa in eno največjih afer.
Kot član Knovsa, ki se je tudi udeležil nadzora na policiji v tem primeru, se je oglasil tudi poslanec SD Predrag Baković. Kot je dejal ob robu seje, ga očitki, ki so se pojavili v medijih, skrbijo in se deloma tudi že kažejo kot "pritrdilni".
Netransparentno delovanje komisije
Spomnil je, da so trije člani Darsa "nekako priznali", da so podajali vloge na Knovs za preveritev, ali se jim nezakonito prisluškuje, sam pa teh vlog ni prejel. Zadeva je torej po njegovem mnenju lahko zaskrbljujoča, hkrati pa tudi pojasnila predsednika Knovsa vzbujajo več vprašanj kot odgovorov.
Konkretnega nadzora sicer ni mogel komentirati, je pa dejal, da se v primeru, ko komisijo vodi opozicija, včasih "igra na element presenečenja". "Včasih razkrijejo informacije članom vladajoče koalicije, včasih pa tudi ne in se nam razkrijejo šele ob nadzoru," je dejal.