Torek, 28. 1. 2020, 17.15
4 leta, 11 mesecev
Podpora ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja še negotova
Podpora noveli zakona, s katero želijo ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje, po ponedeljkovi odločitvi Marjana Šarca za odstop z mesta predsednika vlade dan pred glasovanjem ostaja negotova. Podporo zakonski rešitvi so napovedali v koalicijskih LMŠ, SD in SAB, proti bodo glasovali v DeSUS, v SMC pa se morajo o tem še pogovoriti.
V poslanski skupini LMŠ pred sredinim odločanjem o noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ne dajejo izjav. So pa za STA zatrdili, da vztrajajo pri dopolnilih in zakonu.
V LMŠ namreč predlagajo povišanje obveznega pavšalnega zdravstvenega prispevka z 29 evrov, kot zdaj določa novela, na 32 evrov na mesec. Potem ko so v drugi obravnavi iz novele umaknili varovalko, da bi morebitne primanjkljaje v zdravstveni blagajni kril proračun, pa zdaj želijo vrniti tako določilo.
To bi po mnenju ministra za zdravje Aleša Šabedra zagotovilo minimalno varovalko za stabilno in vzdržno financiranje sistema, ministrstvo za finance pa je v petek sporočilo, da nasprotuje bianco menici in predlogu, ki je po višini in časovno neomejen. Bertoncelj je nato v ponedeljek odstopil s položaja finančnega ministra, kot je navedel, iz strokovnih razlogov. Šarec je sicer poudaril, da nesoglasje med ministroma ni vplivalo na odločitev o odstopu, navaja STA.
Podpora solidarnostni lestvici malo verjetna
V SD bodo novelo in dopolnila podprli, je napovedal vodja poslanske skupine SD Matjaž Han. Podpora njihovemu dopolnilu za uvedbo solidarnostne lestvice plačevanja prispevka je sicer malo verjetna, napoveduje STA.
Glas podpore bodo zakonskemu predlogu namenili tudi v Levici, predlagateljici zakona. Kot je danes poudaril vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec, je novela sicer pohabljena, a še vedno korak v pravo smer s tem, da odreže zasebne zavarovalnice od javne blagajne. Ob tem je spomnil, da so že ob napovedi svoje podpore noveli dejali, da bodo v letu dni do uveljavitve poskušali zakon popraviti in vpeljati "pravo ukinitev" dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Koalicija je predlog Levice na odboru DZ z dopolnili namreč bistveno preoblikovala in namesto dviga prispevnih stopenj predlagala pavšalni prispevek 29 evrov. Takrat so v koaliciji pojasnjevali, da je to prvi korak k ukinjanju dopolnilnega zavarovanja, v naslednjem pa bi uvedli progresivno lestvico. Takšen je bil tudi načrt ministra Šabedra, spomni STA.
V SMC dvomijo o smiselnosti predloga
Po odstopu Marjana Šarca se zato v SMC sprašujejo o smiselnosti predloga, ki čaka na glasovanje. "Ko se je ta zgodba začela, je minister za zdravje zagotavljal, da bo prišel s svojim zakonom," je danes spomnil vodja poslancev SMC Igor Zorčič. O podpori se bodo v poslanski skupini pogovorili v sredo. Sicer so se nameravali že v ponedeljek, ko so se želeli srečati s finančnim in zdravstvenim ministrom, a sta jih prehitela odstop Andreja Bertonclja in Šarca.
Vodja poslanske skupine SAB Maše Kociper je danes spomnila, da si ves čas prizadevajo za ukinitev dopolnilnega zavarovanja. "Vendar nas je ves čas skrbelo, da ne bi naredili škode zdravstvenemu sistemu ali da bi preveč obremenili proračun. Odločili smo se, da se bomo pri dopolnilu, ki je bilo sporno za ministra za finance, vzdržali, zakon pa bomo podprli," je napovedala za STA.
Proti zakonu bodo glasovali v DeSUS, SDS, SNS in NSi
Proti pa bodo glasovali koalicijski poslanci DeSUS. Kot pravi poslanec Ivan Hršak, ne nasprotujejo ukinitvi dopolnilnega zavarovanja, ampak le temu zakonu. "DeSUS je edina stranka iz koalicije, ki temu javno nasprotuje. Javnost in strokovnjaki pa so nam pritrdili," je dejal. "Smo na strani ministra Bertonclja, da on ne more podpisovati bianco menic. Nerazumljivo je, da se je premier postavil na stran, da bo državni proračun pokrival neomejeno izgubo," je kritičen Hršak.
Zakonu nasprotujejo tudi v SDS, SNS in NSi. V zadnji so se po besedah vodje poslanske skupine NSi Jožefa Horvata že davno odločili, da zakona nikakor ne bodo podprli. Prepričan je, da je težave zdravstva treba reševati bistveno širše, ne pa s črtanjem dela zavarovalniškega trga, še piše STA.
2