Podmladek Svobode predal podpise peticije Kriminalec naj ne bo politik

Peticijo je v treh tednih podprlo več kot pet tisoč državljank in državljanov. Pobuda je nastala kot odziv na očitno neskladje med pričakovanji, ki veljajo za običajne zaposlitve v javnem sektorju, in standardi, ki veljajo za politike. Medtem ko morajo številni javni uslužbenci ob zaposlitvi predložiti potrdilo o nekaznovanosti, to za politike ni obvezno.

"Ko nekdo zlorabi funkcijo, prejema podkupnino, ali goljufa na volitvah, naj mu zakon ne daje še druge možnosti, da upravlja državo. V vseh drugih poklicih to velja. Tudi v politiki mora. Ni razloga, da bi bile najvišje funkcije izjema. Nasprotno, tam so standardi lahko samo višji," je na novinarski konferenci ob dogodku dejal podpredsednik Gibanja Svoboda Mladi Blaž Juren in dodal: "Prepričani smo, da je to obramba demokracije. Ko se mladi povežemo, ko gremo v akcijo in ko jasno povemo, kaj zahtevamo, nas je slišati."

Že v ustavi zapisana možnost omejitev

Kot so navedli v pobudi, je ustavodajalec že ob sprejemu ustave leta 1991 v drugem odstavku 82. člena ustave predvidel, da zakon lahko določi, kdo ne sme biti izvoljen za poslanca. S tem je predvidel možnost omejitve pasivne volilne pravice. Poleg starosti in državljanstva pa primerjalnopravno najpogostejšo omejitev pasivne volilne pravice predstavlja pogoj nekaznovanosti. Slovenska ustava predvideva možnost zakonske omejitve pasivne volilne pravice z uvedbo pogoja nekaznovanosti, vendar pa vse do danes zakonodajalec po tej možnosti še ni posegel.

Novice Na Danskem po težnjah ZDA po Grenlandiji s peticijo o nakupu Kalifornije

Zavzemajo se za uveljavitev pogoja nekaznovanosti za vse funkcionarje, tako za tiste, ki jih volimo na splošnih volitvah (poslanci, evropski poslanci, predsednik republike, župani in občinski svetniki), kot tudi za tiste, ki jih volita oziroma imenujeta državni zbor ali vlada (ministri in državi sekretarji).

V pobudi navajajo, naj se zakonsko uredi, da funkcionar ne sme biti oseba, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in je bila obsojena na nepogojno kazen zapora več kot eno leto. Takšna oseba funkcije ne bi smela opravljati med prestajanjem kazni in še pet let po prestani kazni.

Menijo tudi, da je smiselno, da bi pogoj nekaznovanosti veljal zgolj za hujša kazniva dejanja. Pogoj nekaznovanosti ni nekaj novega, poznajo ga tudi druge države, na primer Nemčija, Avstrija, Nizozemska in Francija, so še pojasnili.

Novice Janša pravnomočno obsojen zaradi obrekovanja. Osem tisoč evrov kazni.

Novice Haaški obsojenec Krstić v prošnji za predčasni izpust priznal odgovornost za genocid

Novice Peticija za odvzem kanadskega državljanstva Musku, zbrali že več kot 250 tisoč podpisov

Novice Inštitut 8. marec končal zbiranje podpisov za varen in dostopen splav v EU