Četrtek, 28. 8. 2025, 14.37
30 minut
Podgoršek: Ministrstvo z odhodom z Agre zaprlo vrata dialogu s kmeti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,08
"Mi nismo proti dobrobiti živali. Podpiramo brezbolečinsko kastracijo in konec kletk, a zahtevamo razumne prehodne roke ter možnost, da določene posege pod nadzorom izvajajo usposobljeni rejci," je pojasnil predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek.
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Jože Podgoršek obžaluje odločitev predstavnikov ministrstva za kmetijstvo, ki so v sredo ob kmečkem izrazu nestrinjanja z nekaterimi vladnimi ukrepi zapustili razstavni prostor na sejmu Agra. Ministrstvo je s tem po njegovih besedah zaprlo vrata dialogu s kmeti.
Kot je danes v izjavi za javnost na Agri dejal Podgoršek, so prašičjerejci, ki so nezadovoljstvo izrazili na razstavnem prostoru kmetijskega ministrstva, mirno izražali svoja mnenja s transparenti, ministrstvo pa je takšno ravnanje označilo kot ogrožanje.
"Obžalujemo, da se je ministrstvo odzvalo na način, da je zapustilo sejem. Kmetje, med njimi kmečke družine z otroki, so prišli z mirnim namenom, opremljeni zgolj s transparenti," je dejal Podgoršek. Sam dogodka niti ne označuje kot protest, ampak kot dialog. "Šlo je za klic tistih, ki jih zakon o zaščiti živali praktično ukinja, šlo je za te kmečke družine," je poudaril.
Podgoršek meni, da je ministrstvo z odhodom dalo vtis, da so na njegovem razstavnem prostoru dobrodošli le tisti, ki se z vladnimi predlogi strinjajo, ne pa tudi kritični glasovi.
Sporna ureditev zakona o zaščiti živali
Kot je poudaril, so kmetje s protestnim nastopom želeli opozoriti predvsem na sporno ureditev zakona o zaščiti živali. Zbornica po njegovih besedah vztraja pri spremembah zakona, saj trenutne določbe ogrožajo obstoj številnih kmetij. "Mi nismo proti dobrobiti živali. Podpiramo brezbolečinsko kastracijo in konec kletk, a zahtevamo razumne prehodne roke ter možnost, da določene posege pod nadzorom izvajajo usposobljeni rejci," je pojasnil.
Podgoršek je opozoril, da je bil eden od kmetov po mirnem nastopu pozneje poškodovan v incidentu z varnostno službo, kar na zbornici ostro obsojajo. "Če bo sejem dopuščal pretepanje kmetov, si ga ne želimo več," je povedal.
Ob tem je poudaril, da KGZS še vedno verjame v dialog, a si ne želi pogovorov zgolj o implementaciji zakona, temveč o njegovih spremembah. Če do tega ne bo prišlo, v zbornici skupaj z drugimi kmečkimi organizacijami ne izključujejo nadaljnjih protestnih aktivnosti v jesenskem in zimskem času.
Traktorji na ulice
"Ministrstvo je s svojimi ravnanji samo poklicalo traktorje na ulico. Mi pa bomo še naprej iskali poti, da ohranimo slovenske kmetije žive," je sklenil Podgoršek.
Zbornica je sicer že konec julija sporočila, da bo zaradi nevzdržnih razmer v kmetijstvu začela postopek za organizacijo vseslovenskega kmečkega protesta.
Kmetje: Ministrstvo za kmetijstvo namenjeno kmetom, ti ne morejo biti nezaželeni
Predsednik prašičerejskega društva Gornja Radgona Marko Fašelek pa je danes poudaril, da so živinorejci v sredo na sejmu Agra izvedli miren protest s transparenti. Odziv ministrstva nanj je bil po njegovem pretiran, saj da je "ministrstvo namenjeno predvsem kmetom in ti tako ne morejo biti nezaželeni obiskovalci njegove stojnice".
"Kdo lahko pride na prostor ministrstva za kmetijstvo, če ne kmetje," se je danes v izjavi novinarjem na sejmu Agra vprašal Fašelek. Vztrajal je, da je bil protest, na katerem se je zbralo približno sto ljudi, miren, udeleženci so nosili transparente in izrazili nestrinjanje z novim zakonom o zaščiti živali.
"Odziv ministrstva je bil pretiran. Nihče ni bil ogrožen. Naš namen je bil le opozoriti na težave, s katerimi se soočamo v prašičereji," je dejal in dodal, da so se udeleženci po končanem shodu umaknili v svoj prostor.
Po njegovih besedah so nato prišli varnostniki, ki so želeli zaseči transparente, čemur so se rejci uprli.
"Stanje v slovenski prašičereji je že zdaj kritično"
Predsednik društva je izpostavil, da rejci ne nasprotujejo zakonu kot takemu, temveč želijo predvsem podporo in izobraževanje pri njegovi izvedbi. Kot je dejal, bi bilo nelogično, da bi veterinarji hodili od hleva do hleva, saj za to ni dovolj kadra, hkrati pa bi tak način ogrožali biovarnost zaradi možnosti prenosa bolezni.
Opozoril je, da je stanje v slovenski prašičereji že zdaj kritično, saj je samooskrba v zadnjem desetletju padla z 88 na okoli 30 odstotkov. "Takšni zakonski ukrepi dodatno pritiskajo na rejce, kar bo pomenilo še nadaljnje zmanjšanje proizvodnje in opuščanje reje, predvsem pri manjših kmetijah," je dejal.
Fašelek je ob tem poudaril, da si rejci želijo dialoga in partnerskega odnosa z ministrstvom. "Mi vemo, da je zakon sprejet in ga bomo morali izvajati. Želimo si le, da nas ministrstvo podpre in izobrazi, da bomo lahko ukrepe izvajali sami," je še povedal.
