Sreda, 16. 5. 2018, 11.49
6 let, 7 mesecev
Po številu čebelarjev med prvimi, po količini medu pri repu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,17
1
Slovenija ima nekaj več kot deset tisoč čebelarjev oz. skoraj pet na tisoč prebivalcev. Država je tako po številu čebelarjev ena prvih med članicami EU, a je kljub temu ena najmanjših pridelovalk medu v EU. Slovenski čebelarji so lani pridelali okoli 805 ton medu oz. 38 odstotkov manj kot predlani.
Slovenski čebelarji so leta 2001 pridelali rekordnih 2550 ton medu, leta 2014, ko ga je bilo najmanj, pa 471 ton, so izračunali na državnem statističnem uradu.
Čebelarji s pridelkom medu sicer zadostijo približno polovici domače porabe. Leta 2016 je bila stopnja samooskrbe z medom je bila 59-odstotna.
Vsak Slovenec letno porabi kilogram medu
V Sloveniji na leto za prehrano porabimo malo več kot kilogram medu na prebivalca. Poraba medu se v zadnjih 15 letih po ugotovitvah statistikov ni bistveno spreminjala.
Statistični urad je povedal tudi, da je v Sloveniji 60 prebivalcev s priimkom Čebela. Največ jih živi v zasavski in osrednjeslovenski statistični regiji. V Sloveniji je tudi šest Čebelarskih ulic ter Ulica čebelarja Močnika in Ulica Antona Janše. Največ hišnih številk ima Čebelarska ulica v Ljubljani, in sicer 37.
Izvozimo za 1,4 milijona evrov, uvozimo pa za štiri milijone evrov medu
Slovenija je lani izvozila za 1,4 milijona evrov medu, kar je največ po letu 2000. Daleč največ ga je izvozila na Japonsko, in sicer 72 odstotkov vsega izvoženega medu.
Uvozili pa smo za štiri milijone evrov medu. Največ ga je prišlo s Hrvaške in iz Nemčije, iz vsake po 17 odstotkov celotne količine uvoženega medu.
Povprečna letna drobnoprodajna cena za kilogram medu je lani doma dosegla 9,64 evra, kar je skoraj 40 odstotkov več kot v letu 2003, ko je bilo treba za kilogram medu v povprečju plačati 5,91 evra.
Da bo v nedeljo, 20. maja, prvi svetovni dan čebel, je zaslužna prav Slovenija
V nedeljo, 20. maja, bo svet prvič obeležil svetovni dan čebel, zasluga za to pa gre ravno Sloveniji. Idejo za svetovni dan je dobil predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, kmalu pa jo je podprl kmetijski minister Dejan Židan, ki opravlja tekoče posle. Pobuda je nato dobila podporo vlade, od ideje do razglasitve - generalna skupščina Združenih narodov je 20. maj za svetovni dan čebel razglasila decembra lani - pa so minila približno tri leta.
Svetovni dan čebel je 20. maj, ker je to rojstni datum slovenskega čebelarja Antona Janše, čigar čebelnjak so obnovili lani.
Na dan čebel številne prireditve
Svetovni dan čebel je namenjen krepitvi zavedanja o pomenu čebel za človeštvo. Različne prireditve ob tej priložnosti potekajo že več kot en mesec, vrhunec bodo dosegle konec maja, ko bodo potekale svetovna čebelarska konferenca, mednarodna ministrska konferenca in osrednja slovesnost ob obeležitvi svetovnega dneva.
Omenjene prireditve bodo potekale v Žirovnici oz. Breznici, rojstnem kraju pionirja sodobnega čebelarstva Antona Janše, katerega rojstni datum je bil izbran za svetovni dan čebel, in Brdu pri Kranju.
1