Sreda, 4. 10. 2023, 9.27
7 mesecev
Po dveh mesecih še vedno brez denarja, pitne vode in zasuti z muljem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,30
Dva meseca po poplavah je v Prevaljah brez pitne vode še vedno deset tisoč ljudi.
Skupna ocena neposredne škode naravne nesreče, ki je avgusta prizadela Slovenijo, po oceni vlade znaša približno 9,9 milijarde evrov, je danes razkril minister Aleksander Jevšek. Z ministrstva za delo so medtem sporočili, da bodo danes 2.741 družinam in posameznikom izplačali solidarnostno pomoč v višini 18 milijonov evrov. Še pred objavo o nakazilu solidarnostne pomoči smo se pogovarjali s prevaljskim županom Maticem Tasičem in luškim županom Klavdijem Strmčnikom, ki po dveh mesecih še vedno opozarjata na številne težave, predvsem finančne.
Skupna ocena neposredne škode naravne nesreče, ki je avgusta prizadela Slovenijo, in njenih posledic za prebivalstvo, gospodarstvo in okolje po oceni vlade znaša že približno 9,9 milijarde evrov, je danes razkril minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek in dodal, da je ujma prizadela 183 občin, obseg prizadetega območja pa je ocenjen na 17.203 kvadratnih kilometrov površine.
"Predstavljena ocena zajema vse vidike naravne nesreče, od zagotavljanja nadomestitve stavb, sanacije vodotokov, ponovne vzpostavitve infrastrukture, zaščite in obnove objektov kulturne dediščine ter do odlaganja in ravnanja z odpadki," je na novinarski konferenci povedal Jevšek, ob tem pa dodal, da je ocena, ki jo je danes obravnavala vlada, ključna za pripravo vloge za pridobitev sredstev iz evropskega solidarnostnega sklada. "Vlogo bomo zagotovo oddali do roka, torej do 27. oktobra," je zagotovil po seji vlade, na kateri se je ta seznanila z oceno škode po poplavah in plazovih 4. avgusta.
Solidarnostna pomoč bo izplačana danes
Z ministrstva za delo so medtem sporočili, da bodo upravičenim žrtvam avgustovskih poplav danes izplačali izredno denarno pomoč v obliki solidarnostne pomoči v skladu z interventnimi ukrepi za odpravo posledic poplav. Izplačali bodo dobrih 18 milijonov evrov te pomoči za 2.741 prejemnikov. Naslednje izplačilo solidarnostne pomoči bo 20. oktobra.
Upravičenim žrtvam poplav in plazov iz avgustovske vodne ujme s prijavljenim stalnim prebivališčem in dejanskim bivanjem v Sloveniji bodo izplačali enkratni znesek v višini največ sedem minimalnih dohodkov samske osebe ali družine, vendar ne več, kot je višina škode, navedene v vlogi. Samska oseba bo tako lahko prejela največ 4.918,64 evra, štiričlanska družina največ 11.466 evrov in par brez otrok največ 7.622,30 evra.
Skupna ocena neposredne škode naravne nesreče, ki je avgusta prizadela Slovenijo, po oceni vlade znaša že približno 9,9 milijarde evrov.
Občine prijavile za 2,7 milijona evrov škode. Podatkov za posamezne občine še ni.
173 občin, prizadetih v poplavah, je pred tednom in pol prek aplikacije Ajda s skupno več kot 23.500 obrazci prijavilo za več kot 2,7 milijarde evrov škode, ki so jim jo povzročile avgustovske poplave. Na Upravi za zaščito in reševanje smo želeli preveriti, kolikšno škodo so utrpele posamezne občine in katera občina je utrpela največjo škodo, a so nam odgovorili, da teh podatkov še nimajo.
"Vnose v aplikacijo Ajda in na terenu še vedno pregledujejo občinske, regijske in državne komisije. Končna ocena škode po avgustovskih poplavah bo znana v sredini oktobra," so nam sporočili z Uprave za zaščito in reševanje.
Tasič: Za zdaj še ni nič od obljub
Še pred objavo o izplačilu solidarnostne pomoči smo se pogovarjali s prevaljskim županom Maticem Tasičem, kjer se po dveh mesecih še vedno soočajo s številnimi težavami, opozoril pa je tudi na prepočasen odziv vlade. Na Prevaljah, kjer je bilo v avgustovskih katastrofalnih poplavah poplavljenih več kot tristo objektov, so dela obstala prav zaradi prepočasnega odziva vlade.
Objekti so namreč dva meseca kasneje očiščeni, v fazi sušenja in pripravljeni na gradbene posege, a se je, kot običajno, ustavilo pri finančnih sredstvih. "Včasih mogoče delamo krivico ljudem na vodilnih položajih," pove Tasič, a hkrati doda, da se je v takih primerih treba obrniti bistveno hitreje.
"Za zdaj še ni nič od obljub," je povedal prevaljski župan Matic Tasič.
"Država še vedno ni dala niti centa, ne občinam ne ljudem. Ljudje čakajo, da jim bo država dala kaj denarja, da bodo lahko delali, ker vsi nimajo finančnih sredstev, da bi si lahko opremili domove. Za zdaj še ni nič od obljub, in bolj ko se oddaljuje, bolj so ljudje slabe volje. Čeprav so polni energije in pripravljeni delati, je brez finančnih sredstev to nemogoče. Zdaj, ko ima država že seznam vseh poplavljenih območij in popis vse škode, bi lahko ljudem pomagala vsaj v nekem manjšem odstotku, da začnejo gradbene posege. Pričakovanja ljudi do države so večja, ker je poplave povzročil državni vodotok," nam je pojasnil Tasič.
Opozoril na napako v sistemu Ajda
Prevaljski župan je ob tem opozoril še na prezapleteno birokracijo, ki bi jo bilo treba po njegovem mnenju pripraviti na preprostejši in bolj življenjski način. "Ne pa da so jo pripravili ljudje, ki sploh niso na terenu in ne razumejo, kako tam stvari potekajo. Mi smo vsak dan na terenu, vsak dan med ljudmi in vemo, v čem so težave. Poleg tega pa cene, po katerih smo vnašali škodo v Ajdo, ne odražajo več realnega stanja cen na trgu," težavo predstavi Tasič.
Na ukrep države čakajo tudi tisti, ki jim je poplava hiše povsem uničila ali pa celo odnesla. "Ti ljudje čakajo na ponudbo brezplačnih parcel, saj jim je država zavrnila kritje stroškov za interventni nakup zemljišč, in res ne vem, kako bo zadeva šla naprej," še doda župan.
Za uspešno gradnjo sedemkilometrskega vodovoda so zaslužna predvsem lokalna gradbena podjetja.
Deset tisoč prebivalcev še vedno brez pitne vode
Na cedilu so jih pustili tudi pri urejanju brežine reke Meže. Obljubili so jim namreč gradbeno mehanizacijo, a kot pove Tasič, "od obljubljenega še vedno ni nič". Ob tem doda, da so dela prevzeli koncesionarji, zato se boji, da bo intenziteta del še padla. "Tega se bojim, mi namreč moramo vzpostaviti boljše stanje, kot je bilo pred poplavami. Stanje na brežinah reke Meže pa je bistveno slabše, kot je bilo," nadaljuje.
Prav tako so po dveh mesecih na Prevaljah še vedno brez pitne vode. Brez vode je okoli deset tisoč ljudi, zmanjkuje pa jim tudi sanitarne vode, pove župan in doda: "Pospešeno gradimo sedemkilometrski vodovod in računamo, da bomo v kratkem prišli do konca. To je investicija, ki teče hitreje od vseh pričakovanj, ker delamo noč in dan." Za to so, kot pravi, zaslužna predvsem domača gradbena podjetja, pomaga pa jim tudi Slovenska vojska.
Mulj ostaja v kraju. Lokacija odvoza naj bi bila znana naslednji teden.
Odprto ostaja tudi vprašanje odvoza mulja. Ta je namreč še vedno odložen po različnih lokacijah v kraju. "Na posameznih lokacijah ga je na desetine tisoče kubikov," pove prevaljski župan in poudari, da ga je treba čim prej odpeljati, saj ga naokoli raznaša veter. Navodilo, kam ga odpeljati, naj bi sicer dobili naslednji teden.
Na nogah tudi prebivalci Spodnjih Strug v Lučah
Na odgovor vodilnih čakajo tudi prebivalci Spodnjih Strug v občini Luče. Družine, ki so bile močno prizadete v vodni ujmi, v od sedmih do desetih dneh zahtevajo odločitev glede sanacije njihovih domov, saj so hiše precej uničene, sanacija pa se mora opraviti najkasneje do 27. oktobra. Če njihovim zahtevam ne bodo ugodili, bodo zaprli cesto do Luč, Solčave in Logarske doline, so napovedali.
Danes se je na naša vprašanja odzval tudi luški župan Klavdij Strmčnik. "Pri nas smo intervencijo na polno začeli šele septembra, ko se je za silo vzpostavila cestna povezava. Avgusta smo imeli na razpolago samo težko mehanizaciji, ki je bila na našem območju pred poplavami. Pripeljali pa smo lahko samo manjše bagre," nam je pojasnil župan Klavdij Strmčnik.
"Največja težava po mojem mnenju je pri nas ta, da avgusta nismo mogli angažirati zadosti mehanizacije, ker ni bilo dostopa. Medtem so drugod dobili mehanizacijo. Zdaj se mehanizacija dobi, težava pa je usposobljen kader za delo z bagri. Glede Strug pa ne vem, kaj naj bi bile Spodnje Struge. Uradno tudi naselje Struge ne obstaja, ampak so to skupaj tri naselja: Raduha, Strmec in Konjski Vrh, z ledinskim imenom pa pravimo temu Struge. Glede sanacije poškodovanih hiš, te se da sanirati. Tako so povedali do zdaj vsi, ki so pregledovali objekte. Problem je v tem, da še ni odločitve o tem, ali bo na tem območju mogoče zagotoviti poplavno varnost. To vprašanje pa je precej kompleksno zaradi plazu oz. usada nad Savinjo 200 metrov nad naseljem in to zdaj raziskuje tehnična pisarna. Kot občina poskušamo storiti vse, kar je v naši moči, da čim prej dobimo odgovor, vendar je ta odvisen od drugih, zato jaz kot župan lahko samo pozivam, prosim in moledujem, da se zadeva obravnava prednostno in se čim prej pride do odločitve," je pojasnil Strmčnik.
Strmčnik: Do danes še nismo prejeli sredstev, razen za neurje v juliju
"Želeli bi si seveda hitrejše ukrepanje države. Na cestni infrastrukturi je bilo to zelo hitro, na vodotokih pa je zadeva šepala. Tako smo septembra kar nekaj mehanizacije občine poslali v vodotoke pod nadzorom koncesionarja, da je izvajal intervencijo. Obljubljena pomoč se je s tehničnega vidika začela v drugi polovici septembra, kar zadeva finance pa do danes še nismo prejeli sredstev, razen za neurje v juliju," je dodal Strmčnik.
Edini, ki so do zdaj pomagali, sta organizaciji Rdeči križ in Karitas, še pove župan Prevalj. Pri Rdečem križu Slovenije so s pomočjo donatorjev, torej poslovnih in fizičnih oseb ter SMS-donacij, zbrali 3,2 milijona evrov, v njihov proračun in proračun Slovenske karitas pa je po pet milijonov evrov prispevala tudi vlada. Po 500 tisoč evrov je vlada obema organizacijama nakazala tudi po julijskih neurjih.
Kot pojasnjujejo na Rdečem križu, so finančna sredstva, ki so jih prejeli od vlade, prizadetim v poplavah razdelili v celoti. 500.112,19 evra iz naslova pomoči po neurju so razdelili 434 upravičencem, skupno 5.001.044,00 evra iz naslova prve finančne pomoči po avgustovskih poplavah pa 4.419 upravičencem.
3,2 milijona evrov razdelili med slovenske trgovce z gradbenim materialom
Iz nabora lastnih donatorskih sredstev je Rdeči križ v višini 3,2 milijona evrov po en milijon evrov v obliki vrednostnih kartic namenil za različne slovenske trgovce, v teh dneh pa urejajo tudi nakup vrednostnih kartic za dodatnega pol milijona evrov, pri čemer so se glede na odzive območnih združenj osredotočili na trgovine z gradbenim materialom in pripomočki, saj so potrebe na prizadetih območjih po tovrstnem blagu velike. Milijon evrov donacijskih sredstev pa bo po potrditvi na pristojni komisiji Rdečega križa razdeljen v obliki finančnih nakazil prizadetim v ujmah, ki so najranljivejši," so nam pojasnili v organizaciji.
