Sodelovanje bi občine okrepilo, mnoge so prerevne za samostojnost

Po osamosvojitvi je zakonodaja s področja lokalne samouprave določala pogoje glede števila prebivalcev za ustanovitev občine, kar je skupaj z nekaterimi drugimi dejavniki pripeljalo do povečanja števila občin s 147 leta 1994 na sedanjih 212.

So majhne občine finančno vzdržne?

Letos poleti so vremenske ujme pustošile po državi in se niso ozirale na občinske meje. Po katastrofalni škodi so manjše občine opozarjale, da same v največji meri ne bodo zmožne financirati obnove po ujmah. Tako se je v javnosti znova pojavilo vprašanje o upravičenosti takšne razdrobljenosti države, saj je hitro postalo jasno, da še zdaleč nimajo dovolj sredstev za obnovo, posledično pa tudi za ukrepe, s katerimi bi zmanjšali nevarnosti za naprej. Za komentar smo prosili Iztoka Rakarja s fakultete za upravo na ljubljanski univerzi.

"Menim, da noben sistem financiranja občin ne more biti prilagojen tako velikemu šoku, kot smo mu bili priča nedavno," meni Rakar. Vendar pa, kot dodaja, sistem financiranja, kakršen je zdaj, omogoča obstoj majhnih, finančno šibkih občin.

Novice Občine prijavile za 2,7 milijarde evrov škode

Predpogoj za večjo odpornost in spremembo v načinu razmišljanja, ki bi občine spodbudil k vnovičnemu združevanju, je decentralizacija države, pa meni Vladimir Prebilič, predsednik Skupnosti občin Slovenije. "Številne občine so šle na svoje ravno zato, ker so menile, da bi same lahko bolje poskrbele zase, čeprav še zdaleč ne izpolnjujejo pogojev za ustanovitev."  

"Številne občine so šle na svoje ravno zato, ker so menile, da bi same lahko bolje poskrbele zase, čeprav še zdaleč ne izpolnjujejo pogojev za ustanovitev," pravi Vladimir Prebilič, predsednik Skupnosti občin Slovenije.   Foto: Ana Kovač

Skupne občinske uprave

Kako torej naprej, ko že postaja jasno, da bodo morale občine povečati odpornost pred naravnimi nesrečami, torej tudi investicije v ta namen? Kako naj ravnajo male, finančno ranljivejše občine? "Kot alternativa se torej tako pri nas kot v tujini kaže medobčinsko sodelovanje, ki pa ne more v celoti nadomestiti združevanja občin. Država zelo spodbuja sodelovanje v obliki ustanavljanja skupnih organov občinskih uprav, pri čemer dosega mešane rezultate," opozarja Rakar s fakultete za upravo, ki trenutno za ministrstvo za javno upravo izvaja obsežno empirično raziskavo o področjih in območjih medobčinskega sodelovanja ter o razlogih za (ne)sodelovanje.

Podobnega mnenja je Prebilič: "Odpornost proti naravnim nesrečam bi lahko izboljšali, tako da bi oblikovali medobčinske štabe za zaščito in reševanje. Imamo sicer regionalne štabe, ki so že ustanovljeni, vendar pa so administrativno šibki. Zato bi bilo prav, da bi občine imele možnost stopiti skupaj in oblikovati štabe, ki bi pokrivali neko zaključeno regijo." Tu bi lahko uporabili že poznan koncept skupnih občinskih uprav, le da bi vanj dodali še novo dejavnost, ki bi jo lahko finančno podprla država. Občine bi v praksi lažje izvajale nekatere ukrepe.

Avtomoto Po katastrofi pet avtomobilov in tovornjak za prizadete občine

Občine se ne bi združevale

Seveda je prav, da država pomaga v naravnih nesrečah tolikšnih razsežnosti, kot so nas prizadele letos, vendar pa se postavi vprašanje, ali ne bi bilo tudi v interesu države, da se število občin zmanjša. "Proces združevanja občin je v Sloveniji politično gledano skorajda misija nemogoče. Tudi če bi bil izveden, pa ni nujno, da bi prinesel bistvene ekonomske učinke, kar kaže tudi najnovejša mednarodna primerjalna študija," pojasnjuje Rakar.

Težava ni le v tem, da občine ne bi imele dovolj sredstev. "Denar za obnovo je in bo na voljo, vprašanje pa je, ali ga bomo glede na problematiko kapacitet zmožni pravočasno in uspešno počrpati," ima pomisleke Iztok Rakar s fakultete za upravo pri ljubljanski univerzi. Foto: osebni arhiv

Problematika kapacitet

V luči nedavnih dogodkov največjo težavo predstavljata upravljavska in upravna kapaciteta tako občin kot države. V državi že leta poteka razprava glede ustanovitve pokrajin, ki naj bi prispevale predvsem k skladnejšemu razvoju Slovenije in zmanjšanju razvojnih razlik med posameznimi območji v Sloveniji. Pogoj za to bi bil zadosten obseg tako gospodarskih kot človeških in infrastrukturnih virov, s pomočjo katerih bi se lahko pokrajine razvijale po načelu od spodaj navzgor.

Tudi v tem sklicu vlade ni pravega posluha za ustanovitev pokrajin. "Če bi jih imeli in bi živele, bi se določeni ukrepi lahko bistveno hitreje sprejemali. Vzemimo primer vodotokov – ena ali dve občini ne moreta sami rešiti problema vodotoka. To je tipičen primer, ko bi lahko regionalna ureditev pomagala, saj bi se vzdrževanje in nadzor izvajala na mestu samem, vodotoke bi soupravljali, saj je država pač predaleč," meni Prebilič in dodaja: "Vodotoke zdaj urejajo koncesionarji, nadzor nad delom pa je slab. Občine so iz tega popolnoma izključene, a če bi si medsebojno pomagali z izmenjavo informacij, bi lahko bili mnogo bolj učinkoviti."

"A tudi obstoj pokrajin po moji oceni ne bi bistveno omilil problematike. Na eni strani gre torej za politične procese, na drugi pa za strokovno podporo. Na tem področju je problem največji, saj je strokovnjakov premalo, nove pa je težko pritegniti," ugotavlja Rakar.

Glede na gospodarsko situacijo je namreč zaposlitev v javnem sektorju za zdaj še vedno neprivlačna, ne le zaradi togosti plačnega sistema, pač pa tudi zaradi neaktivnosti javnega sektorja na področju uspešne promocije zaposlovanja. Tako da ni težava le v tem, da občine ne bi imele dovolj sredstev. "Denar za obnovo je in bo na voljo, vprašanje pa je, ali ga bomo glede na problematiko kapacitet zmožni pravočasno in uspešno počrpati," sklene Rakar.

Gradnja na poplavnih področjih

V zadnjih tednih postaja jasno, da se je vse preveč gradilo na poplavnih in ogroženih območjih. Kdo nosi odgovornost? Takole pojasnjuje Prebilič: "Številne občine so majhne, zato mnoge niti nimajo več dovolj primernih zemljišč za gradnjo. V želji ustreči so vseeno spreminjale občinske prostorske dokumente in poplavno ogrožena območja spreminjala v zazidljiva zemljišča."

Novice V občini Braslovče razmišljajo o rušitvi dveh naselij s 150 hišami

Odgovornost zdaj nosijo tako občine, ki so omogočale te spremembe, kot država oziroma ministrstvo in druge institucije ter organi, ki dajo soglasje k spremembam prostorskih dokumentov.

Sredstev za urejanje vodotokov in strug nikoli ni dovolj, prav tako ne za gradnjo nasipov in podobno. "Sploh pa narave ne moremo zaobiti, pričakujemo lahko čedalje pogostejše vremenske ujme, zato bo treba v prihodnje na eni strani s trajnostnimi ukrepi bolje skrbeti za okolje, na drugi strani pa natančno določiti območja, kjer bo dovoljena gradnja. Pa čeprav se bo treba zaradi tega preseliti v sosednjo občino," dodaja Prebilič.

Novice Po predhodni oceni 123 občin v avgustovski ujmi na občinski infrastrukturi za dobro milijardo evrov škode