Torek, 7. 7. 2020, 4.00
4 leta, 4 mesece
Pahorjeva diplomacija: fojbe za spravo ali nova past Italijanov?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,99
45
V luči vrnitve Narodnega doma slovenski skupnosti v Italiji slovensko javnost razdvaja Pahorjev poklon žrtvam fojb v Bazovici.
Čez manj kot teden dni bosta predsednika Slovenije in Italije v Trstu prisostvovala zgodovinskemu dogodku, s katerim želita odpreti novo poglavje v odnosih med državama. Vrnitev Narodnega doma v Trstu slovenski narodni skupnosti v Italiji ob stoti obletnici požiga italijanskih fašistov in nacionalistov bo imela za oba naroda močan simbolni pomen, veliko prahu pa v Sloveniji dviguje predvsem Pahorjev poklon žrtvam fojb v Bazovici. Medtem ko nekateri v Trstu in Ljubljani to pozdravljajo, drugi opozarjajo, da utegne italijanska politika Pahorjevo potezo izrabiti za nov poskus potvarjanja zgodovine.
Predsednik republike Borut Pahor in italijanski predsednik Sergio Matarella bosta v ponedeljek v Trstu prisostvovala podpisu dokumenta, s katerim bo Narodni dom ob stoti obletnici požiga prešel v last slovenske narodne skupnosti v Italiji. Pred tem bosta predsednika položila vence k spomeniku bazoviškim junakom in spominskim ploščam na bazoviški fojbi. Gre za zgodovinski dogodek v odnosih med državama, najvišja predstavnika obeh držav se v Bazovici do zdaj nista poklonila žrtvam nasprotne strani.
V Sloveniji je bila do polaganja vencev pred bazoviško fojbo do zdaj najbolj kritična začasna predsednica SD Tanja Fajon, ki je že ob napovedi dogodka na Twitterju objavila naslednji zapis: "Žal poteza Boruta Pahorja odpira veliko bolečino ljudi na Primorskem in v zamejstvu zaradi dogodkov iz preteklosti. Ob zavedanju, da italijanska stran stalno sprevrača zgodovinska dejstva. In da naj bi bil tam tudi vodja Lige Salvini (Matteo Salvini, op. a.). Razvrednotila bo še vračanje Narodnega doma."
Fajonova: Ne smemo pritrditi mitom, ki jih je ustvarila italijanska skrajna desnica
V SD menijo, da je vrnitev Narodnega doma ob stoti obletnici veliko dejanje in tudi obveznost Italije do slovenske manjšine, vendar pa opozarjajo na bojazen, da dogodek ob bazoviški fojbi ne bo prispeval k pomiritvi, "ampak bo omogočil nov zagon načrtnemu potvarjanju in izkrivljanju zgodovinskih dejstev". Fajonova je tako pretekli teden poudarila, da je vsako žrtev zgodovine treba obžalovati in se je spominjati, vendar pa ima zgodovina tudi vzroke in posledice, ki jih ne gre spregledati.
Ne smemo tvegati, da bi pritrdili mitom, ki jih je danes ustvarila italijanska skrajna desnica in ki bi utegnili nevarno postati del italijanske kolektivne zavesti, je prejšnji teden opozorila začasna predsednica SD Tanja Fajon.
Namera Pahorja, da se pokloni pred bazoviško fojbo, utegne biti po njenih besedah politično zlorabljena, če to dejanje ne bo primerno pripravljeno in če ne bo slonelo na strokovnih ugotovitvah slovensko-italijanske kulturno-zgodovinske komisije. "Sprava je mogoča le, če temelji na dokazanih zgodovinskih dejstvih. Poskusi revizije zgodovine ali potvarjanja dejstev povzročajo še veliko več negativnih čustev in bolečine," je opozorila Fajonova.
"Skrbi me, da bi s poklonom pred bazoviškim rovom pritrdili interpretaciji zgodovine, ki ni usmerjena v pomiritev, ampak pomeni zgolj revizijo zgodovine in prebujanje sovraštva. Ne smemo namreč niti tvegati, da bi pritrdili mitom, ki jih je danes ustvarila italijanska skrajna desnica in ki bi utegnili nevarno postati del italijanske kolektivne zavesti," je poudarila Fajonova ter ob tem pozvala Pahorja in Mattarello, naj upoštevata ugotovitve prej omenjene komisije.
Prebivalci Italije se 10. februarja vsako leto spominjajo žrtev fojb in eksodusa Italijanov iz Istre, z Reke in iz Dalmacije. Do pobojev Italijanov v Istri je prišlo že leta 1943, nato pa je leta 1945, v času jugoslovanske zasedbe Trsta in Julijske krajine, na Tržaškem Goriškem in Koprskem prišlo do vala nasilja. To se je izražalo tudi v aretacijah več tisoč ljudi, večinoma Italijanov, a tudi Slovencev, ki so oporekali jugoslovanskim komunistom. Del aretiranih je bil izpuščen, žrtve, katerih natančno število do danes ni znano, pa so bile večinoma vržene v kraška brezna, poimenovana fojbe.
Medtem ko je nekdanji italijanski predsednik Giorgio Napolitano pred leti izjavil, da je šlo pri fojbah za etnično čiščenje Italijanov, pa ugotovitve slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije kažejo drugače. Pobojev Italijanov v Istri leta 1943 hrvaško osvobodilno gibanje ni zagrešilo le iz narodnostnih in socialnih motivov, pač pa tudi zato, da bi prizadelo lokalni vladajoči sloj, piše v poročilu prej omenjene komisije.
Rupel: Bazovico bi morali razglasiti za tragičen kraj totalitarnih zločinov
Nekdanji slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel na drugi strani meni, da je poteza obeh predsednikov, da obiščeta tragično prizorišče ob priložnosti, ko bo Narodni dom posvečen uveljavljanju prijateljstva med dvema evropskima narodoma, pozitivna in plodna. Kot poudarja Rupel, je pred dnevi prejel pismo Paola Sardosa Albertinija, predsednika odbora za mučenike fojb (it. Comitato per i Martiri delle Foibe), ki se ukvarja z žrtvami povojnega nasilja v Bazovici pri Trstu. Gre za veliko, a še ne dokončno raziskano število umorjenih civilistov in vojakov različnih narodnosti, ki so jih odvrgli v jašek opuščenega rudnika.
Ker je tragedija zadevala tako Italijane kot tudi Slovence in Hrvate, je predsednik odbora Ruplu predlagal sodelovanje pri skupni pobudi za razkrivanje resnice o komunističnih zločinih, češ da je "na takšnem spoznanju mogoče v prihodnosti graditi prihodnost sprave in jasnosti". Rupel meni, da občutljive zadeve pravzaprav izvirajo iz časa po prvi svetovni vojni in da so povzročile resne težave številnim slovenskim družinam v Trstu: "Vključno z družino mojega očeta. Ruplova družina izvira iz Proseka, katerega župan je bil moj praded Ivan Nabergoj, ki je bil med letoma 1873 in 1897 poslanec avstrijskega državnega zbora."
Bazovico bi morali razglasiti za tragičen kraj, kjer sta bili storjeni vsaj dve vrsti totalitarnih, torej fašističnih in komunističnih zločinov, meni nekdanji slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel.
Rupel, ki je kot šef slovenske diplomacije avgusta 2001 spodbudil objavo poročila slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije - takrat sta ga podprli slovenska in italijanska vlada -, sicer meni, da so številni problemi, meje in celo države danes že izginili. "Poročilo obsoja italijanske in jugoslovanske, fašistične in komunistične zločine med drugo svetovno vojno in po njej. Mnoge so dolgo časa zanikali, skrivali in prepovedovali, in predpostavljam, da jih je še veliko treba razkriti," pravi Rupel.
Nekdanji slovenski zunanji minister je prej omenjeno pobudo italijanskega sogovornika označil za koristno. "Bazovico bi morali razglasiti za tragičen kraj, kjer sta bili storjeni vsaj dve vrsti totalitarnih, torej fašističnih in komunističnih zločinov. S tem mislim na fojbe ter spomenik protifašističnih oporečnikov in borcev za svobodo Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča," poudarja Rupel ter dodaja, da sicer visoko ceni kulturne in politične dosežke Slovenije in Italije v zadnjih 30 letih.
Bandelj: Ni pomembno, kaj je v breznu. To ima za Italijane simbolni pomen.
Predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj medtem obžaluje, da se je pozornost javnosti v Sloveniji namesto na vrnitev Narodnega doma slovenski manjšini preusmerila na obisk spomenikov. "Jaz na vse to gledam pozitivno. Ta obisk je pozitiven in lahko potrdim, da bom v primeru, če dobim vabilo, prisoten pri polaganju vencev pri obeh spomenikih," napoveduje Bandelj, ki je predsednik ene od dveh krovnih organizacij slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Po njegovih besedah so bili pri bazoviški fojbi v preteklosti že slovenski zamejski politiki v italijanskih levih strankah, med drugim tudi nekdanji italijanski senator Stojan Spetič, pa tudi nekdanja senatorka in poslanka Tamara Blažina, ki je sicer pretekli teden izrazila bojazen, da bo polaganje vencev k obema spomenikoma zasenčilo vrnitev Narodnega doma Slovencem v Italiji. "Ne razumem, zakaj je nekdo pred desetimi leti tam bil, danes pa ne smemo iti naprej oziroma se obračamo nazaj," pravi Bandelj.
Predsednik SSO Walter Bandelj obžaluje, da se je pozornost javnosti v Sloveniji namesto na vrnitev Narodnega doma v Trstu slovenski manjšini obrnila na obisk in polaganje vencev k spomenikoma.
Po njegovih besedah poklon predsednikov obema spomenikoma nikakor ni odveč, Slovenci v Italiji pa si morajo v nasprotju z Ljubljano prizadevati za neko drugo obliko sodelovanja. "Tukaj glavni problem predstavlja večletno mirovanje skupne slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije. Predvsem je to krivda italijanskih zgodovinarjev in politikov, krivim pa tudi slovenske, ker če ena stran miruje, druga ne bi smela počivati," opozarja Bandelj.
Dodaja, da ima spomenik pri bazoviški fojbi za Italijane močan simbolni pomen ne glede na to, kaj je v breznu: "Ne smemo pozabiti, da je grozote tudi po letu 1945 izvajala jugoslovanska komunistična partija. Grozote smo na tem območju imeli pred in med fašizmom, v času nacizma in v komunizmu. V totalitarizem spadajo vse tri zgodovinske resnice ali neresnice." Ob tem opozarja, da so za Italijane ustreljeni bazoviški junaki teroristi. "Če si želimo rehabilitacije, je tukaj edina možnost obisk oziroma prisotnost predsednika Mattarelle, druge možnosti za takšen postopek ni," dodaja predsednik SSO.
Pahor: Želja po sožitju in prijateljstvu je močnejša od bolečine in razklanosti
V uradu predsednika republike pojasnjujejo, da bo podpis dokumenta, s katerim bo Narodni dom v Trstu ob stoti obletnici požiga prešel v last slovenske skupnosti v Italiji, zgodovinski dogodek, pomemben za oba naroda: "Vrnitev Narodnega doma slovenski skupnosti v Italiji bo dejanje pravice, izkaz dobrososedskih odnosov in sprave med narodoma v duhu vrednot, na katerih je utemeljen njun skupni evropski duh. Slovenci doma in po svetu to dejanje pričakujejo z velikim zadovoljstvom in zadoščenjem."
Ko gre za položitev vencev k spomeniku bazoviškim junakom in spominski plošči pri bazoviški fojbi, v Pahorjevem uradu razlagajo, da želita predsednika s tem dejanjem odpreti novo poglavje v odnosih med državama: "Zato je za oba naroda in njuno prihodnost izjemnega stvarnega in simbolnega pomena, da obe obeležji prvič obiščeta oba predsednika ob obletnicah tragičnih dogodkov, ki so zaznamovali oba naroda – sto let po požigu Narodnega doma, 90 let po usmrtitvi bazoviških junakov in 75 let po koncu druge svetovne vojne – in ob robu tako pomembnega dogodka, kot je vrnitev Narodnega doma slovenski narodni skupnosti."
Kot pojasnjujejo, sta predsednika obeh držav to odločitev skupaj sprejela po tehtnem premisleku ter s posebno tenkočutnostjo do svojcev umrlih in čustev pripadnikov obeh narodov, ki so jih izrazili v številnih pismih, v katerih so pozdravili njuno odločitev ali ju pozvali k razmisleku: "Predsednik Pahor je pisma in pozive prebral in meni, da bolečine in razklanosti ni moč prezreti, vendar je človeška želja po sožitju in prijateljstvu med Slovenci in Italijani močnejša. To potrjuje tudi skupno poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije iz leta 2000, v katerem strokovnjaki soglašajo o nemirni preteklosti odnosov med narodoma ob zavedanju, da zgodovinska nasprotja ne smejo prerasti v nasprotja sedanjosti ali bremena prihodnosti."
Predsednik se zaveda, da so ugotovitve komisije v Italiji preslišane
V Pahorjevem uradu poudarjajo, da od objave skupnega poročila mineva 20 let, ob tem pa priznavajo, da ugotovitve skupne komisije v Italiji ostajajo preslišane in neupoštevane: "Od objave poročila je predsednik Pahor italijanske sogovornike ob različnih priložnostih pozival, naj ga Italija sprejme. Italijanskega predsednika Mattarello je ob njegovem uradnem obisku v Sloveniji aprila 2015 prosil, naj se osebno zavzame za javno objavo poročila, da se kdaj ne bi kaj naredilo ali reklo v nasprotju z ugotovljeno zgodovinsko resnico."
Kot še navajajo, je Pahor svojo prošnjo ponovil večkrat, tudi v povezavi z italijanskim zaznamovanjem dneva spomina 11. februarja 2019, ko je nekdanji predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani podal sporne izjave o "italijanski Istri" in "italijanski Dalmaciji". Pahor je Tajanija takrat zelo jasno opozoril na izsledke komisije, v Bruslju mu je še isti mesec podaril izvod poročila in predlagal pripravo skupnega učbenika. Ob tem si Pahor prizadeva tudi, da bi obe državi skupaj zaznamovali 20. obletnico objave skupnega poročila prej omenjene komisije, navajajo v Pahorjevem uradu.
45