Četrtek, 13. 7. 2017, 18.26
7 let, 1 mesec
Spomenik žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam
Pahor: Spomenik žrtvam vseh vojn bo nagovarjal k miru in spravi #video #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,68
32
Slovenski narod se je z ustanovitvijo lastne države vzpostavil kot nacija, z odkritjem osrednjega državnega spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam pa se vzpostavlja kot zrela nacija, je predsednik republike Borut Pahor ocenil ob slovesnem odkritju spomenika. Meni, da bo ta nagovarjal k miru in spravi, znotraj naroda in z drugimi.
Po besedah predsednika države Boruta Pahorja novi spomenik na Kongresnem trgu v središču prestolnice vabi vse Slovenke in Slovence k pomiritvi in spravi: "Spomenik vabi k razmišljanju. Nihče ni dolžan, da vabilo sprejme. Vsak naj ravna po svoji vesti in svobodno." V govoru ob današnjem slovesnem odkritju je izpostavil, da je postavljen v spomin na vse padle žrtve vojn, ki so prizadele slovenski narod, in z vojnami povezanih dogodkov.
Spomnil je na žrtve prve svetovne vojne, borce za severno mejo in koroških borcev, borke in borce uporniškega gibanja TIGR, padle borke in borce narodnoosvobodilnega boja, žrtve revolucionarnega in protirevolucionarnega nasilja, žrtve zunajsodnih usmrtitev in krivičnih obsodb ter žrtve vojne za obrambo samostojnosti Republike Slovenije v letu 1991.
Za ta spomenik smo Slovenci plačali več kot milijon evrov. Kaj nam bo prinesel?
"Spomenik bo nagovarjal "k sožitju, razumevanju, odpuščanju ..."
"Čeprav bo ta osrednji državni spomenik najprej spominjal na vse žrtve in mrtve, bo v prenesenem smislu pravzaprav nagovarjal vse žive, ki bomo postali pred njim," je dejal. Po njegovih besedah bo spomenik nagovarjal "k sožitju, razumevanju, odpuščanju, sodelovanju, miru in spravi, znotraj naroda in z drugimi".
"Brez strahu zdaj moj narod, nacija, ki ji pripadam, na ramenih preteklosti svobodno in zavzeto gleda izzive prihodnosti. Obstali bomo, ker se kljub vsemu kreganju ne sovražimo," meni Pahor. Izrazil je še prepričanje, da bo našim otrokom to strašno čustvo sovraštva prihranjeno: "Vzgajani bodo za sožitje, spoštovanje in sodelovanje."
Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je v molitvi, ki jo je vodil po državnemu delu odkritja spomenika, prosil odpuščanja za vse smrti, ki so jih drug drugemu povzročili ljudje. Po njegovih besedah je spomenik na kraju, "ki ga hočemo doživljati kot spomin in opomin na divjanje nasilja skozi čase naše zgodovine". "To nasilje je ljudem jemalo življenja. Umirali so na bojiščih in po moriščih, po gozdovih in po taboriščih, po kraških breznih in po strelskih jarkih," je opozoril Zore in prosil Boga, naj slovenskemu narodu nakloni spravo in mir, da se takšno nasilje ne bo nikoli več ponovilo.
Številni predstavniki politične elite
Ob začetku slovesnosti je državna delegacija k spomeniku položila venec. Predsednika Pahorja so pri tem spremljali predsednik državnega zbora Milan Brglez, premier Miro Cerar in predsednik državnega sveta Mitja Bervar ter tudi načelnik generalštaba Slovenske vojske Andrej Osterman in namestnica generalnega direktorja policije Tatjana Bobnar.
Predsednik državnega sveta Mitja Bervar, predsednik države Borut Pahor, ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, predsednik državnega zbora Milan Brglez in predsednik vlade Miro Cerar.
Državnemu delu prireditve s kratkim kulturnim programom je sledila molitev za žrtve, ki jo je vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Kulturni program je pospremila slovenska himna v izvedbi Policijskega orkestra in Orkestra Slovenske vojske, Slovenski oktet pa je izvedel pesmi Ko mene več ne bo in domoljubno Slovenec sem.
Slovesnosti se je udeležila tudi predsednica NSi Ljudmila Novak.
Postavitev spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam je določila novela zakona o vojnih grobiščih leta 2009. Na spomeniku je zapisana prva kitica pesmi Otona Župančiča, posvečene narodnim herojem, ki jo je pesnik v rokopisu iz leta 1949 zapisal v obliki: "Domovina je ena/ nam vsem dodeljena,/ in eno življenje,/ in ena smrt."
Slovesnosti v središču Ljubljane se je po nekaterih ocenah udeležilo nekaj sto ljudi vseh starosti. Med njimi so bili tudi nekateri zdajšnji in nekdanji poslanci, ministri, predstavniki pravosodja in zamejskih Slovencev ter nekateri člani diplomatskega zbora.
Spomenik sprave ali spomenik delitev?
Spomenik, ki naj bi spravil sprti strani, pa že deli. Več udeležencev je udeležbo na slovesnosti odpovedalo. Tako danes tu ni bilo predstavnikov Zveze združenj borcev za vrednote NOB, saj se niso strinjali, da je bila v program ob odprtju vključena tudi molitev cerkvenega dostojanstvenika, saj naj bi šlo za kršitev ustave, v kateri je določena ločitev Cerkve in države.
Precej kritik pa je bila slovesnost deležna tudi iz opozicije. V stranki Levica menijo, da je spomenik nesprejemljiv. Poslanka Violeta Tomić je ob tem dejala, da je "celoten politični establišment na čelu s predsednikom republike Borutom Pahorjem in t. i. levo sredino popolnoma izgubil kompas". V Krščanskem forumu SDS pa so zapisali, da dokler bodo po Sloveniji stali spomeniki, ki poveličujejo komunistično revolucijo, je nesmiselno z dragimi spomeniki ustvarjati iluzijo sprave, ki je še vedno ni.
Video: Zakaj Slovenci potrebujemo spomenik sprave?
Video: Planet TV
Vrednost prek milijona evrov
Postavitveni prostor za spomenik so štirje predsedniki odprli junija 2015. Naročnik javnega natečaja za izbiro spomenika in investitor postavitve je bilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Vrednost investicije je nekaj več kot 1,248 milijona evrov.
Predsednik državnega zbora Milan Brglez, premier Miro Cerar in predsednik državnega sveta Mitja Bervar soglašajo, da ima danes odkriti spomenik vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam, ki stoji v središču Ljubljane, velik simbolni pomen in predstavlja dodaten korak k spravi med Slovenci. Vsi trije so se tudi udeležili slovesnega odkritja.
32