Ponedeljek, 7. 11. 2022, 16.32
1 leto, 5 mesecev
Predsednik Pahor predlagal kandidatko za sodnico v Haagu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,37
3
Predsednik Borut Pahor je za kandidatko za sodnico na Mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu (ICC) predlagal Beti Hohler.
Predsednik republike Borut Pahor je danes državnemu zboru mednarodno uveljavljeno strokovnjakinjo za mednarodno kazensko pravo Beti Hohler predlagal v izvolitev za kandidatko za sodnico na Mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu (ICC) za mandat od leta 2024. ICC sestavlja 18 sodnikov, ki so izvoljeni za mandatno dobo devetih let.
Razpis za sodniško mesto na ICC je pravosodno ministrstvo objavilo 8. julija, predsednik Borut Pahor pa je po presoji predloženih kandidatur, pridobljenih mnenj vlade in sodnega sveta ter po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin odločil, da za sodnico ICC predlaga Beti Hohler, so sporočili iz urada predsednika republike.
Hohlerjeva ima potrebno podporo za izvolitev
Dodali so, da je po opravljenih posvetovanjih z vodji poslanskih skupin mogoče oceniti, da ima kandidatka tudi potrebno podporo za izvolitev.
Beti Hohler je uveljavljena strokovnjakinja za mednarodno kazensko pravo z bogatimi in dolgoletnimi izkušnjami v mednarodnem kazenskem pravosodju in podrobnim poznavanjem pravnega reda in sodne prakse Mednarodnega kazenskega sodišča. Od leta 2015 je na tem sodišču zaposlena kot tožilka.
Kandidata za sodnika mednarodnega kazenskega sodišča izbere državni zbor s tajnim glasovanjem z večino glasov vseh poslancev. Če kandidat ni izbran, se opravijo nove volitve na podlagi novih kandidatur.
ICC je prvo stalno mednarodno kazensko sodišče univerzalnega značaja za pregon storilcev najhujših zločinov, kot so genocid in zločini proti človečnosti, ko jih države pogodbenice ne zmorejo ali nočejo sodno preganjati.
Sodišče je začelo delovati 1. julija 2002 z uveljavitvijo rimskega statuta, potem ko ga je ratificiralo 66 držav od 139 podpisnic. Statut je doslej ratificiralo 123 držav, ki s tem priznavajo jurisdikcijo sodišča. Med njimi je tudi Slovenija, ki je k statutu pristopila 22. novembra 2001.
3