SiolNET. Novice Slovenija
4,78

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Pahor: Med nami je preveč nestrpnosti in sovraštva

4,78

termometer

Borut Pahor
Krepiti moramo demokratične in državotvorne vrednote, je na proslavi ob prihajajočem prazniku vrnitve Primorske k matični domovini poudaril predsednik države Borut Pahor. Foto: STA

Naša odgovornost je, da krepimo tiste demokratične in državotvorne vrednote, ki so gradnik obetavne prihodnosti, je na proslavi ob prihajajočem prazniku vrnitve Primorske k matični domovini dejal predsednik republike Borut Pahor. Predsednik pogreša več sodelovanja. "Med nami je vse preveč nestrpnosti in celo sovraštva, to pa ni prihodnost, ki je obetavna," je posvaril.

"Primorce nas je zgodovinska usoda po prvi svetovni vojni proti naši volji pahnila zunaj okvirjev matičnega naroda. Upor proti fašizmu in partizanski boj pa sta nas po naši volji po drugi svetovni vojni vrnila v skupno domovino," je v nagovoru na proslavi Skupaj, pred odprtim morjem, ki jo gosti Vojašnica slovenskih pomorščakov v Ankaranu, poudaril predsednik republike Borut Pahor.

Borut Pahor in Anže Logar Novice Geržina: Pahor in Logar nista govorila o nasprotnih usmeritvah

Pahor: Krepiti moramo demokratične in državotvorne vrednote

Po Pahorjevih besedah se z zgodovinske razdalje zdi, kot bi se skoraj vse prejšnje stoletje z vsemi spremembami ozemeljske celovitosti Slovenije od Primorja do Prekmurja pripravljalo na poznejšo ustanovitev lastne države. "Dejstvo pa je, da gredo zasluge za to številnim generacijam slovenskih domoljubov, ki so razumeli duh svojega in prihajajočega časa. Ko zremo v našo prihodnost, stojimo na njihovih ramenih," je poudaril Pahor.

Glede prihodnosti se po predsednikovih besedah skupaj nadejamo, da bodo naši otroci in njihovi otroci živeli v miru in blaginji. "Naša odgovornost je, da krepimo vse tiste demokratične in državotvorne vrednote, ki so gradnik take obetavne prihodnosti," je dodal. Po Pahorjevih besedah si moramo prizadevati za vsestranski razvoj naše ožje in širše domovine, torej Slovenije in EU.

Pahor pogreša več sodelovanja in medsebojnega spodbujanja. "Med nami je vse preveč nestrpnosti in celo sovraštva. To ni prihodnost, ki je obetavna, in to mi lahko spremenimo," je pozval predsednik republike. Prav državni praznik, ki ga zaznamujemo v torek, je po oceni predsednika priložnost, da nas spomni na to, da nas veliko več stvari povezuje kot ločuje in da lahko velike stvari za skupnost dosežemo le skupaj.

Pahor v Italiji Novice Pahor in Mattarella položila venca k spomenikoma v Bazovici #foto #video

Širca: Če bomo blatili kulturo, bomo ostali brez duše

Osrednja govornica na današnji proslavi v Ankaranu je bila nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca, ki je opozorila, da se zgodovino rado obrača, potvarja, jo poenostavlja in prilagaja dnevnopolitičnim potrebam, "tudi do te mere, da smo letos celo slišali, da naj bi Narodni dom v Trstu zažgali kar Slovenci sami".

Nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca je opozorila, da se zgodovino rado obrača, potvarja, jo poenostavlja in prilagaja dnevnopolitičnim potrebam, "tudi do te mere, da smo letos celo slišali, da naj bi Narodni dom v Trstu zažgali kar Slovenci sami". Nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca je opozorila, da se zgodovino rado obrača, potvarja, jo poenostavlja in prilagaja dnevnopolitičnim potrebam, "tudi do te mere, da smo letos celo slišali, da naj bi Narodni dom v Trstu zažgali kar Slovenci sami". Foto: STA

Banalnost zla je tisto, s čimer se po besedah Širce soočamo danes. V zgodovino se je treba, kot je opozorila, ozirati z vso strokovnostjo in odgovornostjo, jo razumeti, predstavljati, arhivirati, sicer tvegamo nove zločine – zločine spozabe. "Spozaba, umik zgodovinskega spomina in nadomeščanje le-tega s priročnim dnevnopolitičnim videnjem preteklosti pomeni amputacijo naših identitet – osebnih in narodovih," je opozorila Širca.

Izpostavila je tudi, da že pridobljeni demokratični standardni niso samoumevni, tudi na področju javne besede in svobode izražanja. "Če bomo jutri padli v medijski mrk, se bomo znašli v nadzorovani stvarnosti z zlomljenimi javnimi mediji, ki so porok odprte družbe. Če bomo rezali podporo kulturi, jo blatili in jo podcenjevali, češ da je nepotreben strošek in v breme lokomotivi, na kateri parazitira, bomo jutri ostali brez duše," je bila v nagovoru kritična nekdanja ministrica.

Borut Pahor Novice Pahorjeva diplomacija: fojbe za spravo ali nova past Italijanov?

Po uveljavitvi pariške mirovne pogodbe v Italiji ostalo 140 tisoč Slovencev

Praznik vrnitve Primorske je spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. S tem se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije.

Mirovna pogodba je sicer pod Italijo umestila Benečijo, Rezijo, Gorico in Kanalsko dolino. Tako je v Italiji ostalo še 140 tisoč Slovencev. Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi. Praznik vrnitve Primorske k matični domovini je državni praznik od leta 2005, vendar ni dela prost dan, poroča STA.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 5
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin