SiolNET. Novice Slovenija
4,89

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Pahor in Mattarella položila venca k spomenikoma v Bazovici #foto #video

4,89

termometer

Predsednika Slovenije in Italije, Borut Pahor in Sergio Mattarella, sta danes pri Bazovici položila venca k spominskemu obeležju na bazoviški fojbi, zatem pa še k spomeniku bazoviškim junakom. V navzočnosti obeh predsednikov so nato v Trstu ob današnji stoti obletnici fašističnega požiga Narodnega doma podpisali dokument o prenosu lastništva te zgradbe v roke slovenske manjšine. Sam proces vračanja bo po pričakovanjih sicer trajal več let.

Borut Pahor Novice Pahorjeva diplomacija: fojbe za spravo ali nova past Italijanov?

Predsednika Slovenije in Italije, Borut Pahor in Sergio Mattarella, sta danes pri Bazovici položila venca k spominskemu obeležju na bazoviški fojbi, zatem pa še k spomeniku bazoviškim junakom. Ob poklonu pred obema spomenikoma sta se predsednika obeh držav prijela za roke. Poklon pred bazoviško fojbo je minil v spravnem duhu, poleg predstavnikov institucij pa so se ga udeležili tudi predstavniki javnega življenja in civilne družbe, piše STA.

Velik dan za Slovenijo in Italijo: Narodni dom predali Slovencem v Italiji. Novinar: Vitomir Petrović/Video: Planet.


Pahor: Današnji dogodki so lahko navdih za naš skupen evropski dom

Današnja predaja lastništva Narodnega doma v Trstu v roke slovenski manjšini v Italiji in drugi današnji dogodki so lahko navdih za naš skupen evropski dom in dodatno vzpodbuda sožitju med državama, je v nagovoru slovenskim medijem v Narodnem domu po pisanju STA dejal Pahor. Menil je še, da je današnji dan prelomnica za oba naroda, za celotno regijo in Evropo.

Slovenski predsednik je izpostavil, da sta se danes prvič srečala skupaj predsednika obeh držav s predstavniki obeh manjšin. Slovenski predsednik je izpostavil, da sta se danes prvič srečala skupaj predsednika obeh držav s predstavniki obeh manjšin. Foto: STA

Sto let po fašističnem požigu Narodnega doma v Trstu je bila z vrnitvijo doma v last Slovencem po Pahorjevi oceni glede tega vprašanja Slovencem zadoščena pravica. 13. julij bo tako poslej priložnost ne samo za spomin na požig, ampak tudi na vrnitev Narodnega doma nazaj v last Slovencev, je dejal predsednik republike.

Gre za sijajno, prelomno in navdihujočo točko v skupni zgodovini Slovencev in Italijanov, ki ni pomembna samo za oba naroda, ampak tudi za Evropo, je še dejal slovenski predsednik. Ob tem je dodal, da poskuša "razumeti različne občutke, tudi tiste, ki prevevajo današnji dan", piše STA.

"Občutki velikanske sreče me prevzemajo," je še dejal Pahor in izrazil željo, da bi ti občutki prevevali Slovence "doma, tukaj in povsod po svetu", piše STA. "Občutki velikanske sreče me prevzemajo," je še dejal Pahor in izrazil željo, da bi ti občutki prevevali Slovence "doma, tukaj in povsod po svetu", piše STA. Foto: STA Pahor: Gre za novo epohalno etapo, začetek novega obdobja

Menil je, da so Slovenci in Italijani navdih za sožitje v preteklosti črpali od zunaj, iz EU, zlasti po vstopu Slovenije v EU. Današnji dan, z vrnitvijo Narodnega doma v last Slovencev in z vsemi drugimi današnjimi dogodki, pa je brez primere v zgodovini obeh narodov z vidika sožitja in prijateljstva, je dejal Pahor.

Dodal je, da gre za "novo epohalno etapo, začetek novega obdobja", a hkrati priznal, da ne misli, da bo "jutri vse drugače, vse dobro in boljše". Po njegovih besedah je bila sicer z današnjim tako simbolnim kot stvarnim korakom v spravnem in evropskem duhu dana priložnost, da "sedanji in prihodnji rodovi ne pozabijo, kar se je zgodilo v preteklosti, ter se lažje v skupnem evropskem domu obuja novo sožitje, ki ima zdaj dodatno vzpodbudo".

Velik dan in začetek meddržavnega dialoga

Slovenska senatorka v Rimu Tatjana Rojc je ob robu slovesnosti poudarila, da gre za zgodovinski dan, "prelomni dan za zgodovino Trsta, za zgodovino te meje". Po njenem mnenju je pomembno tudi dejstvo, da sta se predsednika poklonila na dveh simbolnih krajih, ki ju je vsaka posamezna skupnost izbrali za svoj simbolni kraj.

"Mislim, da je to začetek nekega novega procesa, neke nove prihodnosti, na kateri bomo gradili našo evropsko identiteto," je dejala Rojčeva. Glede polemik okoli Pahorjevega poklona pred bazoviško fojbo je senatorka menila, da so vsi mrtvi vredni spoštovanja in da "ima vsakdo pravico, da spoštuje svoje mrtve. To je temelj, na katerem lahko gradimo medsebojno spoštovanje, ne smemo pa zlorabljati mrtvih, kot se je dogajalo v teh letih na 10. februar (dan spomina na žrtve fojb, op. a.), in ne smemo iz njih narediti nekaj, česar tudi oni ne bi hoteli."

Utrinki z današnjega srečanja: 

1 / 6
2 / 6
3 / 6
4 / 6
5 / 6
6 / 6

Tudi Walter Bandelj iz Sveta slovenskih organizacij je dejal, da gre za velik dan, ki pomeni tudi začetek meddržavnega dialoga. Po njegovem mnenju ne smemo pozabiti niti fašističnih grozot niti tistega, kar se je zgodilo kasneje. Tako je poudaril, da se moramo usmeriti v prihodnost in doseči spravo. "To je začetek. Škoda, da se ni začelo že pred desetimi leti," je dodal.

Da bo današnji dogodek ostal zapisan v zgodovinskih knjigah, je prepričan tudi predstavnik ezulske organizacije Nacionalno združenje Julijska krajina in Dalmacija Antonio Ballarin, ki je dejal, da se je zgodilo prvič, da se je predsednik ene od nekdanjih jugoslovanskih republik poklonil spominu na fojbe. Dejal je, da je bazoviška fojba simbol "etničnega čiščenja, ki so ga bili po drugi svetovni vojni deležni Italijani v teh krajih". Sicer pa Ballarin pričakuje, da se bo z Narodnim domom na ravni italijanske države uredilo tudi vprašanje vračila premoženja optantov.

Predsednik organizacije Renzo Codarin pa je opozoril, da gre za vprašanje medsebojnega spoštovanja in priznavanja krivic, ki so jih izkusili pripadniki obeh narodov. Po njegovem mnenju so polemike okoli današnjih slovesnosti v resnici zelo omejene in zajemajo le peščico ljudi, ki so nasprotovali vrnitvi Narodnega doma oziroma Pahorjevemu poklonu žrtvam fojb, poroča STA.

Pahor Novice Pahor: Vsiljuje se neprijeten občutek, da se mora vsak opredeliti za ali proti vladi ali opoziciji #video
Srečanje pospremili protesti

Paolo Sardos Albertini iz ezulske organizacije Nacionalna liga je spomnil, da je ob letošnjem dnevu spomina na žrtve fojb sam izrazil pričakovanje, da bi tudi predstavniki slovenske in hrvaške države čim prej obiskali bazoviško fojbo, "da bi se skupaj spomnili žrtev iste tragedije". Slovenski predsednik Pahor se je po njegovem prepričanju s poklonom pred fojbo poklonil spominu tako na italijanske kot slovenske žrtve.

Pred poklonom slovenskega predsednika pri bazoviški fojbi so se na mejnem prehodu Fernetiči zbrali protestniki, ki temu obisku nasprotujejo. Po ocenah slovenskih novinarjev jih je bilo okoli 150. Nosili so tudi transparente, med drugim z napisom Izdajalec.

Predsedniku očitali izdajstvo

Člani civilne iniciative Ne v mojem imenu 13. julij so predsedniku Pahorju očitali izdajstvo. Kot je poudaril predstavnik civilne iniciative Mauro Dornik, se je predsednik Pahor šel poklonit prazni fojbi, za katero je zgodovinsko dokazano, da v njej ni nikogar. S svojim dejanjem pa je Pahor "potrdil, da smo genocidni narod, ki je pobijal Italijane samo zato, ker so bili Italijani" ter se s tem postavil na stran fašistov.

Poleg tega je slovenski predsednik tako odprl pot ezulskim organizacijam, da bodo lahko zahtevale vračilo premoženja optantov v Istri in Dalmaciji, je še dejal Dornik.

Kot je dodal, tudi poklon obeh predsednikov bazoviškim junakom ni iskren, saj Mattarella ni posthumno pomilostil slovenskih antifašistov, ampak so za italijansko državo uradno še vedno teroristi.
protest Foto: STA

V Drevoredu XX. septembra v Trstu so se po pisanju Primorskega dnevnika zbrali pripadniki desničarskega gibanja CasaPound, ki vrnitvi Narodnega doma nasprotujejo. Trg Edinost v Trstu je iz varnostnih razlogov zaprt za javnost. Ob Narodnem domu so po navedbah posebne poročevalke STA v Trstu varnostne ograje in okrepljena prisotnost policije.

Protesti tudi na Kongresnem trgu

Na Kongresnem trgu se je zbralo več deset protestnikov, ki so izrazili nezadovoljstvo nad današnjim obiskom predsednika v Italiji. Ob koncu so na zeleni venec kot opravičilo Primorski položili papirnate zvezde in kapljice, ki so simbolizirale takratne boje za svobodno državo.

protesti Foto: STA

Govorci na protestu v središču Ljubljane so spomnili tudi na grozote fašizma, prisilno italijanizacijo Slovencev in pozvali k zaščiti slovenske manjšine v Italiji.

protesti Foto: STA

Eden od protestnikov Jaša Jenull pa je opozoril tudi na razraščanje fašizma povsod po svetu in izpostavil, da s protesti ne bodo prenehali, dokler se sovraštvo ne ustavi in prepreči, poroča STA.

protesti Foto: STA

Predsednik republike Borut Pahor je sprejel kolednike Misijonskega središča Slovenije. Novice Pahor z madžarskim kolegom potrdil odlične odnose med državama

Narodni dom v roke slovenske manjšine

V Trstu so ob navzočnosti obeh predsednikov in več ministrov obeh držav danes, ob stoti obletnici požiga Narodnega doma, podpisali dokument, s katerim je ta znova formalno prešel v last slovenske manjšine. Sam proces vračanja bo po pričakovanjih sicer trajal več let. Vrnitev Narodnega doma slovenska stran označuje za simbolno dejanje sprave v evropskem duhu, pomembno za prihodnje odnose med Slovenijo in Italijo.

Narodni dom v Trstu Foto: STA

Dokument so podpisali predstavniki italijanskih oblasti na več ravneh, rektor tržaške univerze ter predsednika obeh krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji. Pahor je podpis dokumenta označil za stoletno dejanje in zgodovinski dogodek. "Krivica je popravljena, zadoščeno je pravici," je poudaril po podpisu. Dodal je, da gre za zasluženo zmago vseh, ki so dolgih sto let in danes verjeli v sočutje, spoštovanje in združeno Evropo.

"Danes gre za prepovedane sanje, ki so postale resničnost. Kot bi se po stotih letih končno poravnale vse zvezde, a se niso same, vsi skupaj smo jih," je še poudaril Pahor. Mattarella je na drugi strani dejal, da zgodovine ne moremo izbrisati in težke izkušnje ljudi na tem območju ne moremo pozabiti. "Zato nas sedanjost in prihodnost kličeta na odgovornost," je poudaril. Po njegovih besedah s Pahorjem danes zaznamujeta pomemben korak k dialogu dveh kultur, ki sta zelo pomembni za to območje, piše STA.

Pisatelj Pahor prejel najvišji državni odlikovanji

Ob podpisu memoranduma je bil med drugim navzoč tudi tržaški pisatelj Boris Pahor, ki je bil kot skoraj sedemletni deček priča požigu tedaj največjega simbola slovenstva v Trstu. Predsednika Slovenije in Italije sta mu danes pred podpisom izročila najvišji državni odlikovanji obeh držav. Slovenski predsednik je Borisu Pahorju vročil red za izredne zasluge za življenjski prispevek k razumevanju in povezovanju narodov Evrope ter za nepopustljivo zavzemanje za slovenstvo in demokracijo. Italijanski predsednik pa mu je vročil odlikovanje vitez velikega križa, red za zasluge Italijanske republike.

Pisatelj Pahor je pred dnevi pojasnil, da se je kljub začetnim ugovorom, ki jih je imel zoper odlikovanji obeh predsednikov, odločil, da ju sprejme in posveti vsem, ki so umrli v taboriščih. Boris Pahor, ki bo 26. avgusta dopolnil 107 let, je bil kot otrok priča požigu Narodnega doma pred natanko stotimi leti, 13. julija 1920. Požig tedaj največjega simbola slovenstva je pozneje popisal v delu Grmada v pristanu in romanu Trg Oberdan.

Boris Pahor srečanje ob 106. rojstnem dnevu Foto: Ana Kovač

Pisatelj vse življenje opozarja na nevarnosti totalitarnih režimov, katerih žrtev je bil tudi sam, ter na nujnost samozavestne, pokončne drže v najširšem pomenu besede, ki lahko temelji le na dobrem poznavanju zgodovine in lastne identitete. Pisatelj, tudi zaprisežen borec za pravice ogroženih jezikov in pripadnikov ogroženih kultur, je vselej poudarjal, da je nacionalna zavest nujna za preživetje Slovencev v Italiji ter človeka in človeštva v svetu.

S svojimi razmišljanji posebej rad nagovarja mladino in jo poziva k aktivnemu udejstvovanju, ki naj bo osnovano na znanju, poglabljanju in študiju zgodovine, prava in diplomacije, zato da bo svet lahko doživel resnično spremembo, še navaja STA.

Pahor deležen kritik

Sicer pa je Pahorjeva odločitev za današnji obisk v preteklih tednih predvsem v Sloveniji naletela na različne odzive. Slišati je bilo kritike, da bo Pahor s poklonom pred bazoviško fojbo pritrdil reviziji zgodovine, ter pozive predsedniku, naj se temu dejanju odpove.

V Sloveniji je bila do polaganja vencev pred bazoviško fojbo do zdaj najbolj kritična začasna predsednica SD Tanja Fajon, ki je že ob napovedi dogodka na Twitterju objavila naslednji zapis: "Žal poteza Boruta Pahorja odpira veliko bolečino ljudi na Primorskem in v zamejstvu zaradi dogodkov iz preteklosti. Ob zavedanju, da italijanska stran stalno sprevrača zgodovinska dejstva. In da naj bi bil tam tudi vodja Lige Salvini (Matteo Salvini, op. a.). Razvrednotila bo še vračanje Narodnega doma."

Tanja Fajon in Dimitrij Rupel Tanja Fajon in Dimitrij Rupel Foto: Siol.net
Nekdanji slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel na drugi strani meni, da je poteza obeh predsednikov, da obiščeta tragično prizorišče ob priložnosti, ko bo Narodni dom posvečen uveljavljanju prijateljstva med dvema evropskima narodoma, pozitivna in plodna. Kot poudarja Rupel, je pred dnevi prejel pismo Paola Sardosa Albertinija, predsednika odbora za mučenike fojb (it. Comitato per i Martiri delle Foibe), ki se ukvarja z žrtvami povojnega nasilja v Bazovici pri Trstu. Gre za veliko, a še ne dokončno raziskano število umorjenih civilistov in vojakov različnih narodnosti, ki so jih odvrgli v jašek opuščenega rudnika.

Zveza združenj borcev za vrednote NOB predsedniku republike Borutu Pahorju medtem predlaga, naj v okviru današnjih spominskih slovesnosti ob stoletnici požiga Narodnega doma odstopi od namere, da položi venec pred bazoviško fojbo. V nasprotnem primeru se bodo v ZZB NOB po besedah predsednika Marjana Križmana odločili o svojem odnosu do Pahorja.

Javni poziv: Narodni dom naj postane dom vseh različnih identitet mesta

Narodni dom v Trstu naj v prihodnje postane dom vseh različnih identitet mesta, pa je v javnem pismu pozvala skupina več kot 40 intelektualcev, politikov in predstavnikov civilne družbe, tako iz slovenske kot italijanske skupnosti. Med podpisniki poziva sta tudi Marko Sosič in Claudio Magris. Skupina javnih osebnosti v pozivu svari pred skušnjavo, da bi se zaprli znotraj državnih meja oziroma da bi simbolni zidovi znova postavili nasproti različne skupnosti v Trstu na osnovi jezikovne in narodne pripadnosti, italijanska tiskovna agencija Ansa povzema pisanje tržaškega časnika II Piccolo.

Toliko bolj je to pomembno prav v Trstu, kjer si slovenska in italijanska skupnost delita dolgo zgodovino skupne republike, so dodali pisci poziva. V javnem pismu izražajo tudi upanje, da bo prenos Narodne in študijske knjižnice v ulico Filzi spodbudil vodstvo tržaških mestnih muzejev, da v njej skupaj s soudeleženimi državami pripravi posebno razstavno sekcijo, namenjeno zgodovinski prisotnosti slovenskega, hrvaškega in srbskega življa na območju tržaške občine.

Želja avtorjev pisma je, da bi današnji dan postal zgodovinski dan skupne gradnje Evrope. Pobudo za javno pismo so dali nekdanji senator v rimskem parlamentu Miloš Budin, profesor Paolo Segatti in Ravel Kodrič, sopodpisali pa so jo med drugimi vidna predstavnica slovenske skupnosti v Italiji Stanka Hrovatin, tržaški zgodovinar Raoul Pupo, predsednik srbske mladinske kulturne zveze Ilja Janković in filologinja Marija Mitrović, piše STA.

Marijan Križman Borut Pahor Novice Pahorju predlagajo, naj ne položi venca pred bazoviško fojbo #video Anže Logar Novice Logar: Ne razumem, zakaj obisk predsednikov v Trstu buri duhove

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 6
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin