Pahor: Je Hrvaška ratificirala arbitražni sporazum zlasti zato, da bi postala članica EU?

Predsednik Pahor je v intervjuju za STA med drugim dejal, da mu odločitev sabora in hrvaške vlade, da začne postopek odstopa od veljavne mednarodne pogodbe, zastavlja legitimno vprašanje, ali je Hrvaška podpisala in ratificirala arbitražni sporazum tudi zato, da se uredi vprašanje meje, ali zlasti zato, da postane članica Evropske unije. Ob tem je Pahor zatrdil, da arbitražni sporazum, ki je bil 25. maja 2011 registriran v ZN kot mednarodna pogodba, velja.

Hrvaški odstop od arbitražnega sporazuma je nesorazmeren ukrep Kot je prepričan Pahor, je odločitev sabora in hrvaške vlade za začetek postopka za odstop od arbitražnega sporazuma v tem smislu popolnoma nesorazmeren ukrep na poročanje srbskega in hrvaškega tiska o domnevni komunikaciji med slovensko agentko in arbitrom.

"S predsednico in kolegico Grabar-Kitarović se utegnem srečati v prihodnjih štirinajstih dneh. Vsaj tak je bil najin načrt. Osebno ne vidim razlogov, da bi ga spreminjal, in upam, da ga tudi hrvaška kolegica ne bo. Vsaj zame je bistveno, da arbitražni tribunal nadaljuje delo," je povedal Pahor in dodal, da na skorajšnjih srečanjih s hrvaško kolegico pričakuje iskren in ploden pogovor.

Sloveniji in Hrvaška arbitražni sporazum dosegli pod pritiskom? Vraga sta. Glede nedavne izjave hrvaške predsednice za Večernji list, da realno gledano težava med Hrvaško in Slovenijo ne obstaja, je Pahor pojasnil, da obstaja, saj meja na morju nikoli ni bila določena, zato so tudi sklenili sporazum, ki naj ga uredi, torej določi mejo. Glede izjave Grabar-Kitarovićeve, da lahko Slovenci in njihove ladje brez težav prihajajo v Piranski zaliv in plujejo po hrvaškem morju do odprtega morja, pri čemer jih nihče ne bo zaustavljal in nadziral, pa je Pahor dejal, da je to stališče, ki prejudicira mejo.

"V javnosti je veliko napačnih razlag, da sta Hrvaška in Slovenija arbitražni sporazum dosegli pod pritiskom. Vraga sta ga. Prav nobenega pritiska ni bilo. Bila je boleča in skrajno skrb vzbujajoča tišina. Ostali smo sami. In sami smo potem tudi dosegli okvirni dogovor," se je Pahor spominjal dogodkov pred podpisom arbitražnega sporazuma v Stockholmu novembra 2009.

Slovenija ni izsiljevala hrvaškega vstopa v EU Slovenski predsednik, ki je bil v času podpisa arbitražnega sporazuma premier, je zatrdil, da Slovenija ni izsiljevala hrvaškega vstopa v EU s točno določeno mejo. Zahtevala pa je, da se meja določi. Pristala je na razsodbo arbitražnega sodišča in določitev meje po formalnem vstopu Hrvaške v EU. In res je v pogajanjih dosegla, da je arbitražno sodišče dobilo nalogo določiti stik.

"Taka pogodba je bila podpisana in ratificirana. V Sloveniji je bila sprejeta tudi na referendumu. Slovenci in Hrvati ne smemo pozabiti, da je bila odločitev v Sloveniji sprejeta na referendumu. To je veliko pomembneje, kot se zdi na prvi pogled."

Ključno je, da arbitražno sodišče nadaljuje svoje delo Po Pahorjevih besedah je za Slovenijo ključno, da arbitražno sodišče nadaljuje svoje delo in ga konča s sodbo. "Vedno bomo sosedje. Po moje je zelo pomembno, da imamo rešena vsa temeljna vprašanja, med katerimi je določitev meje nesporno najpomembnejše. Pomembno je v miru, kaj šele v zahtevnejših političnih, varnostnih in drugih okoliščinah."