Pahor razpisal parlamentarne volitve #video

Da bo parlamentarne volitve razpisal za 24. april, kar je prvi mogoči datum rednih volitev, se je predsednik Pahor odločil v začetku novembra lani po posvetu s poslanskimi skupinami. Ob nekaterih pomislekih zaradi epidemioloških razmer so se strinjali, da je omenjeni datum najboljša izbira. Tudi danes je dejal, da je po njegovi oceni glede na politične razmere izbira prvega mogočega datuma najprimernejša. "To omogoča oblikovanje vlade še pred parlamentarnimi počitnicami," je dodal.

Novice DVK: Za okužene s koronavirusom volitev niso podaljšali za dve uri

Epidemiološke razmere bodo sicer krojile izvedbo letošnjih volitev, še vedno pa niso znana vsa pravila, ki bodo veljala za volivce, ki se bodo tik pred volitvami znašli v izolaciji zaradi okužbe z novim koronavirusom.

Na valentinovo se začne zares

S Pahorjevim podpisom odloka o razpisu volitev bodo 14. februarja začeli teči roki za volilna opravila. Tedaj bodo volivci s podpisi podpore že imeli priložnost izraziti podporo posameznim listam kandidatov, mogoče pa bo tudi že vlaganje kandidatur. Vsi, ki želijo vstopiti v volilno tekmo, jih morajo vložiti do 24. marca, ko bo stekla tudi uradna volilna kampanja.

Novice Novi obrazi starih strank, ki bi radi vodili državo, a niso plačevali računov

To bi v času še vedno velikega števila okuženih z novim koronavirusom lahko predstavljalo težave, saj okuženi ne bodo mogli izraziti podpore posameznim kandidatom in vložiti kandidatur.

Novice Za zaprtimi vrati o predlogu SDS, da bi DVK v času volitev delala bolj javno

Tokratne volitve so prve redne po letu 2008, saj so se volivci na zadnje troje volitev odpravili predčasno.

V celoti objavljamo še besedilo današnjega nagovora predsednika države ob podpisu odloka o razpisu volitev:

Spoštovane državljanke in državljani,danes sem na podlagi Ustave Republike Slovenije in Zakona o volitvah v Državni zbor podpisal Odlok o razpisu rednih volitev v državni zbor.

Odlok bo objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije danes, 9. februarja 2022.

V skladu z njim se za dan razpisa rednih volitev, s katerimi začnejo teči roki za volilna opravila, šteje ponedeljek, 14. februar 2022.

Redne volitve poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije bodo potekale v nedeljo, 24. aprila 2022.

V zvezi z datumom volitev čutim dolžnost javnosti pojasniti razloge za njegovo izbiro.

Pri odločitvi glede izbire datuma sem vezan na ustavno in zakonsko določene roke. Skladno s predpisi se redne volitve opravijo najprej 2 meseca pred potekom štirih let od prve seje prejšnjega državnega zbora in najkasneje 15 dni pred tem.

V skladu s tem je prvi možni datum za izvedbo letošnjih rednih parlamentarnih volitev v nedeljo, 24. aprila, zadnji možni datum pa v nedeljo, 5. junija.

Po presoji vseh okoliščin in po ločenih posvetih s poslanskimi skupinami sem za dan volitev izbral prvi možni datum, 24. april 2022.Prepričan sem, da je v sedanjih političnih razmerah izbira prvega možnega datuma volitev najprimernejša.

V zadnjih dveh letih je bilo slišati pozive po predčasnih volitvah, o čemer bi lahko odločila vlada ali državni zbor.

Vendar nista in volitve bodo torej redne, za dan volitev pa je izbran prvi možni datum med vsemi. Med drugim to omogoča oblikovanje vlade še pred parlamentarnimi počitnicami.

Danes je tretjič, ko v svojih dveh mandatih predsednika republike podpisujem odlok o razpisu volitev v državni zbor.

Dvakrat leta 2014 in 2018 so bile volitve predčasne, letos pa bodo redne volitve.

Poleg presoje političnih okoliščin je letos izjemoma velikega pomena presoja zdravstvenih razmer. Glede tega sem upošteval naslednja dejstva:- v državi ni razglašena epidemija,- ukrepi za zajezitev okužb se ne zaostrujejo, temveč se rahljajo,- volitve so bile, razmeram primerno, v času pandemije izvedene v številnih evropskih državah, nazadnje predčasne parlamentarne volitve na Portugalskem. Pri nas pa smo uspešno izvedli referendum.

Pri odločanju glede datuma volitev sem glede na politične in zdravstvene razmere lani jeseni ocenil, da je za vse in vsakogar pomembno in najbolje, če javnost čim prej seznanim s svojo namero glede tega.

Zato sem že v začetku novembra lanskega leta opravil ločene obiske pri vodjih poslanskih skupin v državnem zboru ter se ob robu posvetov o drugih vprašanjih posvetoval tudi o izbiri datuma volitev.

Izkazalo se je, da so, razen ene poslanske skupine, vse ostale načelno soglašale z mojo namero, da za datum volitev izberem prvi možni datum.

Zato sem že 5. novembra 2021 javnost obvestil, da nameravam izbrati 24. april 2022 za dan volitev v državni zbor.

Prav tako sem ocenil za koristno, če še pred današnjim podpisom odloka o svoji nameri uradno obvestim Državno volilno komisijo.

Zato sem jo 20. januarja letos povabil na srečanje, jo obvestil o svoji odločitvi in jo zaprosil, naj s pripravami na volitve ne odlaša, saj so spričo zdravstvenih razmer te priprave in izvedba volitev zahtevnejše.

Hočem poudariti, da je bilo pravočasno, celo predčasno obveščanje javnosti in institucij o moji nameri glede izbire datuma volitev zelo pomembno in koristno, v prid vseh in vsakogar.

V tem smislu pričakujem, da bodo volitve izvedene tako, da bomo imeli vsi možnost oddati svoj glas in izvoliti novo sestavo poslank in poslancev državnega zbora in da glede njihovega izida ne bo nobene sence dvoma.

Spoštovane državljanke in državljani ,v tem okviru, v okviru jasnosti in predvidljivosti, danes napovedujem moje ravnanje, ki mi ga po volitvah, pri sklicu konstitutivne seje Državnega zbora in oblikovanju vlade, nalagajo ustavne in zakonske pristojnosti.

Zlasti se mi zdi pomembno obvestiti politične igralce in vso javnost o podelitvi mandata za sestavo nove vlade.

Mandat za sestavo vlade bom po posvetih z vodji poslanskih skupin, kot to določa 111. člen Ustave Republike Slovenije, podelil tisti kandidatki ali kandidatu za predsednico ali predsednika vlade, ki bo med poslankami in poslanci užival potrebno, torej absolutno podporo, 46 glasov ali več.

Vodje poslanskih skupin bom prosil, da mi to podporo izkažejo s podpisi poslank in poslancev.

Zavedam se, da to ni predpisana norma. Toda zlasti izkušnje po volitvah predsednika vlade leta 2018 in 2020 napotujejo k običaju, da se potrebna podpora izkaže predsedniku republike s podpisi poslank in poslancev.

To se je izkazalo za zelo koristno in verodostojno, ko so februarja 2020 predlagatelji izkazali potrebno podporo za kandidaturo sedanjega predsednika vlade z zadostnim številom podpisov poslank in poslancev.

Prav tako želim odločevalce in javnost po tej uradni poti obvestiti, da bom v primeru, če po posvetih s poslanskimi skupinami ne bo nedvoumne potrebne podpore poslank in poslancev kandidatu za mandatarja, priložnost za izvolitev na ta položaj zaupal predsednici ali predsedniku stranke, ki bo relativna zmagovalka volitev.

Glede vprašanja relativnega zmagovalca volitev je potrebno pred volitvami jasno odgovoriti na vprašanje, ali naj koalicije strank, ki bodo na volitvah nastopile samostojno, pri odločitvi glede podelitve mandata za sestavo vlade razumem kot seštevek poslanskih mandatov vseh strank, ki jo sestavljajo, ali ne.

Spoštovane državljanke in državljani, ob današnji priložnosti naj v luči bližajoče se predvolilne kampanje izrazim še nekaj pozivov in želja.

Prvič; ves ta politični proces je na koncu vseh koncev namenjen ljudem, da se kot ljudstvo, kot suveren, odločimo o tem, koga in zakaj želimo na oblasti, neposredno v zakonodajni in posredno v izvršni veji oblasti.

Nam vsem kot ljudstvu, kot suverenu, na volitvah poslank in poslancev v Državni zbor, pripada ta izključna pravica.

Namen tega demokratičnega političnega procesa je, da nam tisti, ki se potegujejo za naše zaupanje in mandat čim jasneje, razumljivo, pošteno in po najboljših močeh utemeljijo, zakaj so prav oni najboljša izbira za nas in za Slovenijo.

Drugič; povsem razumljivo je, da se v predvolilnem času poudarjajo razlike med tekmeci. Razlike so nepogrešljiv sestavni del demokratične družbe in demokratičnega političnega soočenja.

Vendar na koncu vseh koncev soočenja razlik služijo temu, da se ugotovi, kdo in kako jih je sposoben upoštevati in premostiti v skupno dobro. Pozivam vse, da imajo to poslanstvo skrbi za skupno dobro nenehno pred očmi.

Tretjič; pozivam k visoki ravni kulture dialoga. Politične, ideološke in druge razlike ter zlasti ton razprave v predvolilnih soočenjih, naj nas razdvojijo le toliko, kolikor si lahko potem opomoremo kot skupnost.

Vse, kar bi bilo nad to sposobnostjo obnovitve politične, narodne in čisto človeške skupnosti, bi v osnovi spodkopalo načrte za našo skupno prihodnost.

Tako, kot bo nekdo zmagal, tako bo vladal. Ne bo mogoče zmagati z razdvajanjem, potem pa vladati s pozivanjem k sodelovanju in enotnosti.

In nenazadnje; zelo pomembno je, da se ljudje lahko odločimo, komu naj zaupamo mandat tudi na osnovi načrtov za prihodnost. To, se mi zdi, zdaj pogrešamo.

Predvolilna soočenja naj ne bodo zožena zgolj na vprašanja, kdo bo sodeloval s kom ali proti komu. To je tudi zelo dragocen čas za razpravo o vizijah in stvarnih načrtih za prihodnost.

Redko kdaj tako kot letos, zaradi prelomov v razvojnih paradigmah in spremenjenih globalnih okoliščinah, potrebujemo verodostojno programsko in vsebinsko razpravo; od načrtov za nadgradnjo javnega zdravstvenega sistema preko gospodarskega okrevanja in socialne povezanosti po pandemiji do uveljavitve vladavine prava in naše evropske in zunanje politike.

Spoštovane državljanke in državljani, želim si, da bi se nas čim več udeležilo skorajšnjih parlamentarnih volitev. Vsak bo glasoval po svoji vesti in tako kot meni, da je prav zanj in za skupnost.

Prihodnost naše skupnosti se je znašla pred številnimi problemi, toda tudi pred številnimi priložnostmi za boljše in bolj pravične rešitve.

Želim si, da bi v naslednjih mesecih spoštljiva in vsebinsko bogata razprava ljudem ponujala oprijemljivo upanje in optimizem glede naše prihodnosti in prihodnosti naših otrok.

Hvala za vašo pozornost in vse dobro.