Petek, 19. 5. 2023, 17.47
1 leto, 6 mesecev
Otrok, ki od malega zdravo je, bo zdravo jedel tudi kot odrasel
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,21
"Delež debelih otrok v Sloveniji se je v preteklih dvajsetih letih potrojil, delež otrok s prekomerno telesno maso pa podvojil. Zaskrbljujoče je tudi, da se je otrokom obeh spolov in v vseh starostnih skupinah v preteklih treh desetletjih povečala predvsem podkožna maščoba," opozarja Boštjan Jakše, podpredsednik vladnega strateškega sveta za zdravo prehrano. Prehrana v vzgojno-izobraževalnih ustanovah v Sloveniji ni slaba, vendar jo je treba - in to ne le za mlade - vseeno izboljšati in jo uskladiti z sodobnimi izsledki stroke ter ekološkimi in trajnostnimi načeli. Vlada je v ta namen oblikovala multidisciplinarni strateški svet za prehrano, ki si je za cilj zadal pripraviti smernice in predloge, kako izboljšati prehrano v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (VIZ).
"Še več, med pandemijo covid-19 se je pri otrocih še dodatno zmanjšal delež mišične mase, poslabšala telesna pripravljenost in z zdravjem povezani antropometrični parametri. Podatkov zaskrbljujoče prehranjenosti slovenskih otrok ni možno pripisati neustrezni telesni aktivnosti, saj je slovenska populacija otrok pred pandemijo covid-19 veljala za eno najbolj gibalno učinkovitih na svetu," je še povedal Jakše na neformalnem srečanju strateškega sveta.
Prehrana v VIZ je premalo hranilna
Zadosten vnos prehranskih vlaknin je ključnega pomena za zdravje, vendar je raziskava Si.Menu pred leti pokazala, da je pri otrocih vnos vitamina D, vlaknin, folatov, vitamina B12 in železa pri dekletih večinoma prenizek. "Kemijska analiza slovenskih kosil v VIZ je pokazala, da vsebujejo glede na priporočila prenizko energijsko vrednost, premalo vlaknin, večkrat nenasičenih maščob in nekaterih mikrohranil, hkrati pa presegajo dopustne količine nasičenih maščob, soli in prostih sladkorjev," našteva Jakše.
A odgovornost za neustrezno prehrano otrok ni izključno povezana s prehrano v VIZ, pač pa je rezultat širših vidikov. "Treba je povedati, da otroci manj kot polovico hranil užijejo v VIZ," pravi Jakše.
Fidler Mis: "Uvajamo možnost izbire, ne prisile"
Jeseni bodo smernice prehrane v vrtcih in šolah prevetrene, kar pomeni, da bo na jedilnikih več hrane rastlinskega izvora, hkrati pa manj soli, nasičenih maščob, sladkorja in ocvrte hrane. Izobraževali bodo tudi kuharsko osebje.
"Otroci pojedo preveč mesa, hkrati pa premalo zelenjave in polnovrednih žit. Treba je tudi vedeti, da mešana prehrana ne pomeni, da mora biti meso v prav vsakem obroku," poudarja prehranska strokovnjakinja Nataša Fidler Mis, ki predseduje prehranskemu svetu za prehrano.
Pred časom je javnost razburkala napačna razumljena novica, da naj bi vlada otrokom vsiljevala rastlinsko prehrano. "To nikakor ne drži! Predlog je, da ponudimo možnost izbire, če zavod seveda to želi in izpolnjuje kadrovske, tehnične in logistične pogoje," dodaja Fidler Mis.
Poskusni projekti verjetno že jeseni
Strateški svet namerava zagnati poskusne projekte. Eden od njih bo prenova jedilnice in vzpostavitev regijske centralne šolske kuhinje. Tu gre za primer kuhinje znotraj vrtca ali šole, ki bi pripravljala obroke za bližnje zavode, ki nimajo svojih kuhinj in jedilnic. Drugi tak poskusni projekt bo uvedba šolskih eko vrtov.
Pri vpeljevanju novosti se rado zaplete pri financiranju. "Če bo pilotni projekt uspel, bo za naprej na voljo tudi denar iz različnih evropskih skladov," je prepričana Fidler Miseva.
Planetarni krožnik
Načelo zdravega krožnika že dolgo časa priporočajo tako imenovano mediteransko prehrano. "Po nekoliko novejših raziskavah jo nadomešča planetarni krožnik," pravi Zlatko Fras, podpredsednik strateškega sveta.
Po tej različici polovico krožnika predstavlja sadje in neškrobnata zelenjava, drugo polovico pa sestavljajo predvsem polnozrnate žitarice, rastlinske beljakovine, ki so v stročnicah in oreščkih, nenasičena rastlinska olja, skromne količine mesa in mlečnih izdelkov ter nekaj dodanih sladkorjev in škrobnate zelenjave.
