"Osnova demokracije in demokratičnega novinarstva je samoregulacija"

Novinarji so izpostavili pomen javnega interesa pri izbiri objave informacij, ob tem pa se tudi večinoma strinjali s stroko, da se morajo zavedati ustavno in etično dopustnih meja. Povod za okroglo mizo so bili zadnji dogodki v DZ, ko je fotograf s fotografiranjem in objavo elektronskih in sms-sporočil sporočil posegel v zasebnost poslanca. V DZ so odvzeli akreditacijo fotoreporterju Janiju Božiču zaradi fotografije sms-sporočila sedanji premierki Alenki Bratušek. Kot so že pojasnili v službi za odnose z javnostjo, so sicer seznanjeni s tremi primeri, ko je bilo na fotografijah videti vsebino elektronskega ali sms-sporočila nekemu poslancu, a jim je avtor znan le v primeru premierke. Kot je bilo zaznati v medijih, je šlo še za primera Romana Jakiča in Janija Möderndorferja iz PS. Generalna sekretarka DZ Mojca Prelesnik je uvodoma pojasnila, da so se pri odločitvi za odvzem akreditacije ukvarjali le z načinom pridobitve informacije in ne z vsebino. O sumu storitve kaznivega dejanja so službe DZ obvestile policijo in ji tudi prepustile odločitev, za katero kaznivo dejanje gre ter nato oškodovancu, da se odloči glede postopka. "Glede objave informacij se moramo držati javnega interesa" Odgovorila je tudi na očitke predsednika Združenja novinarjev in publicistov Igorja Kršinarja, ki je znova opozoril, da je vodstvo DZ obšlo dvostopenjski postopek, ki ga predvidevajo pogoji za delo predstavnikov medijev v DZ. Na prvi stopnji postopek predvideva le opomin, odvzem akreditacije pa, če se kršitve ponovijo. A kot je pojasnila Prelesnikova, je bil Božič "vsaj dvakrat opozorjen s strani službe za odnose z javnostmi DZ". Sicer so ga opozorili ustno, a pravila po njenih besedah ne določajo oblike obveščanja novinarja o kršenju pravil. Novinarka Dnevnika Ranka Ivelja je izpostavila, da se morajo novinarji pri tehtanju glede objave informacij držati ključnega merila - javnega interesa. Povzela je tudi nekatere določbe kodeksa Društva novinarjev Slovenije in pojasnila, da je "novinarstvo pod krinko" sicer dovoljeno, a je treba natančno presoditi, ali teh informacij ni mogoče zbrati na drugačen način in ali javni interes to upravičuje. Po mnenju informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar novinarji svobodo do izražanja tolmačijo kot absolutno pravico, ob tem pa se premalo zavedajo omejitev te pravice. "Premalokrat se zavedate, da je beseda kot kamen. Tja, kamor pade, udari in pusti sled," je dejala novinarjem in poudarila, da je osnova demokracije in demokratičnega novinarstva samoregulacija. "Nemogoče je postaviti pravila" Odvetnica Nina Zidar Klemenčič pa je poudarila, da je nemogoče postaviti splošna pravila, saj je treba obravnavati vsak primer posebej. Po njenih besedah je vedno tudi pomembno, kaj zasleduje novinar pri svojem raziskovanju in poročanju, torej ali gre za resen problem, ki bi se razkril, ali zgolj za radovednost. "Življenje je vedno znova iskanje prave mere," pa je povedal pravnik Miro Cerar in pojasnil, da se ob čakanju na neko sistemsko rešitev velikokrat pozablja na občo človeško etiko. Pravni strokovnjak in nekdanji ustavni sodnik Franci Grad je izpostavil pomembnost avtonomnosti parlamenta in za nesprejemljivo označil tezo, da javna oseba na javnem kraju nima pravice do zasebnosti. "Razumem potrebo javnosti po obveščenosti in trud novinarjev, da to zagotavljajo, ampak to mora potekati v ustavno dopustnih in človeško razumnih mejah," je dodal. Novinar Večera Samo Trtnik je med drugim dejal, da so novinarji zastopniki javnosti, ki raziskujejo in ne samo poročajo. Kot pravi, kakovostno novinarstvo ni zgolj stvar prava, zato je opozoril tudi na novinarsko častno razsodišče. Po zadnjih dogodkih v DZ pa bo mogoče kdo dojel, da danes ne more objaviti "čisto vsega, kar ti pade na pamet", je še poudaril.