Sreda, 27. 2. 2019, 19.30
5 let, 1 mesec
Odslej si boste lahko ogledali tudi redko črno človeško ribico #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,50
V Sloveniji živi najmanj pet različnih podvrst človeške ribice, te niso le bele, ampak tudi črne. Domačija Zupančič v Črnomlju bo nova točka doživljajskega zelenega turizma s črno človeško ribico.
Ob izviru Jelševnik, ki je znan kot eno od treh do zdaj odkritih belokranjskih skrivališč črne človeške ribice, so predstavili projekt, ki bo poskrbel za varnost in promocijo te izjemno redke vrste.
Črni močeril, kot je drugo ime za to majhno živalco, namreč živi na ekskluzivni lokaciji, ki bi jo morali ekskluzivno varovati, a jo z neurejeno kanalizacijo in onesnaževanjem s kmetijstvom ogrožamo, so poročali v oddaji Danes na Planetu.
Vsaka neumnost na površju se pozna na populaciji črnega močerila
Črna človeška ribica živi le v Beli krajini.
Črni močeril ima temno pigmentirano kožo in dokaj normalno razvite oči. Njegov trup je daljši od bolj poznane bele podvrste, okončine so krajše, glava pa širša in krajša. Spoznajte črnega močerila.
"Živi na silno majhni zaplati tega občutljivega kraškega sveta, na vsega treh kvadratnih kilometrih. Zato je na po svoje vsaka taka neumnost, ki se zgodi na površju, lahko usodna za njegovo populacijo," je za Planet povedal Andrej Hudoklin, biolog na Zavodu RS za varstvo narave.
Živi le v čistih podzemnih vodah
Gre za enega od najbolj ogroženih evropskih vretenčarjev. "V podtalnico prodirajo nitrati, nitriti, fosfati iz kmetijskih virov in iz komunalnih virov neurejene kanalizacije po zaledju," je pojasnil Niko Šuštarič, predsednik Društva Proteus, Gibanja za naravo in okolje Bela krajina.
Župan Črnomlja Andrej Kavšek upa na evropsko pomoč.
Človeška ribica pa živi le v čistih podzemnih vodah. Že majhen dvig naštetih koncentracij je zanjo lahko usoden.
"S kanalizacijami imamo težavo in res bi pozval državo oziroma tudi na Evropo, da nam glede na pomembnost lokacije pomaga," je bil jasen Andrej Kavšek, župan Črnomlja.
Sami namreč z občinskim proračunom te naložbe ne zmorejo izvesti. Alge, ki se razraščajo na bližnjem ribniku pod izvirom, so jasno znamenje, da v podzemlju ni tako, kot bi moralo biti. Črno človeško ribico so sicer prvič našli v bližnjem izviru Dobličice šele leta 1986.
"Izvir Jelševnika je svojevrsten fenomen. To je edini izvir, kjer lahko to žival spremljamo v naravi, ker je njen habitat nedostopen," razlaga Hudoklin.
Postavili toplotno izoliran šotor, ki simulira jamsko okolje
Nov štor, kjer bo mogoče spremljati črno človeško ribico.
Na domačiji Zupančič boste tako lahko v okviru naravoslovnega dne izvedeli vse o tej ogroženi živalski vrsti. Do novembra bo namreč tukaj zrasel nov informativni center. Ker gre za vrsto, ki prihaja ven le ponoči, so bruhalnik skrili v toplotno izoliran šotor, ki simulira jamsko okolje.
"Z infrardečo kamero bomo spremljali 24 ur na dan, dodal bomo še podvodni mikrofon, tako da bomo lahko spremljali tudi zvočne vplive na ta prostor," je načrte opisal Gregor Aljančič, vodja Jamskega laboratorija Tular.
Pri vhodu v njen življenjski prostor pa jo bo mogoče opazovati tudi čisto od blizu, s pomočjo očal za gledanje v temi.
Želijo določiti genski zapis človeške ribice
Projekt slovenskih, kitajskih in danskih znanstvenikov, ki določajo genski zapis človeške ribice, napreduje počasi, a po načrtih. Gre namreč za kar 15-krat večji genom od človeškega.
Analize bodo poskušale odgovoriti na osnovna biološka vprašanja, kot je določanje spola, in pa vprašanja o regeneraciji in dolgoživosti. Človeška ribica namreč lahko dočaka celo sto let, poškodovane in manjkajoče okončine pa lahko popolnoma obnovi. Samo predstavljajte si, kaj bi pomenilo, če bi nekaj teh neverjetnih sposobnosti prenesli na človeka.
"To znanje bi lahko na primer koristilo pri gojenju organov, ki se jih potem transplantira, ali pri procesih, ki odvračajo kronične bolezni. Lahko bi ugotavljali, kateri so tisti dejavniki, ki predvsem pospešujejo staranje," je razložila Nina Gunde Cimerman iz ljubljanske biotehniške fakultete.
Kakšno je življenje v jami, ki sta jo pred kratkim odkrila jamarja pod Vremščico na Krasu, za zdaj še ni znano.
Gre za največjo znano jamo na območju med Postojno, Pivko, Brkini in Reko. Staro več milijonov let, nemara celo starejšo od Postojnske. Je pa zato akcija iskanja njenega imena, ki smo jo sprožili na Siolu, doživela velik odziv. Še naprej lahko sodelujete s svojimi predlogi, saj ime Dolga oziroma Velika jama, kot so ji poimenovali delovno, še ni dokončno ime.
