Odpoved podalo 23 zdravnikov, Kranju grozi razpad zdravstvenega sistema

Potem ko so pretekli mesec trije zdravniki družinske medicine iz Zdravstvenega doma Nazarje zaradi preobremenjenosti že dali odpoved, je danes enako storilo 23 družinskih zdravnikov od skupaj 34 iz Zdravstvenega doma Kranj. Ti so že februarja nehali vpisovati nove bolnike.

Da so danes prejeli 23 odpovedi splošnih oziroma družinskih zdravnikov je na novinarski konferenci potrdil direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske Jože Veternik. Pristojne poziva k izpolnitvi pogojev, ki so jih postavili zdravniki, sicer Kranju grozi razpad zdravstvenega sistema.

S tem so se uresničile napovedi kranjskih zdravnikov, da bodo s 1. aprilom odpovedali pogodbe o zaposlitvi, če pristojni ne bodo poskrbeli za ureditev razmer, v katerih bodo lahko svoje delo opravljali kakovostno in varno.

Dvomesečni odpovedni rok

Zdravniki sicer ne bodo odšli čez noč, saj imajo dvomesečni odpovedni rok. Imajo pa nekateri še lanski in letošnji dopust, pojasnjuje direktorica Zdravstvenega doma Kranj Lilijana Gantar Žura. Odpovedi pogodb o zaposlitvi lahko sicer zdravniki v času odpovednega roka še prekličejo. Na to računa tudi Veternik, a če zaplet do takrat ne bo rešen, bodo morali s koncem maja izdati sklepe o odpovedi, je pojasnil.

"Računamo, da se bo situacija v tem mesecu skušala rešiti. V petek je bil na obisku minister, kjer smo izmenjali mnenja. Sugestije z naše strani so bile, naj skuša minister aprila razrešiti vsaj del pogojev, ki so jih zdravniki postavili," je dodal Veternik.

Brez zdravnika bi ostalo 40 tisoč ljudi

Brez osebnega zdravnika bi tako po odpovednem roku ostalo več kot 40 tisoč ljudi na območju občin Kranj, Jezersko, Preddvor, Šenčur, Cerklje in Naklo. "To je resen alarm, na katerega se moramo hitro odzvati vsi udeleženci. Nujno se moramo usesti ministrstvo za zdravje, vlada, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in čim prej sprejeti aneks k pogodbi," je izpostavila Gantar Žura.

Kot je pojasnila, so zdravniki v odpovedih zapisali, da jo dajejo zaradi pritiska ZZZS k obremenitvam preko normativa in standarda iz modre knjige. To jih sili k delu v pogojih, ki onemogočajo izpolnjevanje temeljnega poslanstva zdravniške stroke.

Novice Tudi mariborski družinski zdravniki grozijo s kolektivno odpovedjo #video

Z odpovedjo grozi tudi 15 družinskih zdravnikov iz celjskega zdravstvenega doma in 38 zdravnikov iz mariborskega. V Ajdovščini so nekateri zdravniki umaknili soglasje za delo prek rednega delovnega časa, direktorica pa je podala odstopno izjavo. Z odpovedjo grozijo tudi grosupeljski zdravniki.

Muževič: Ministrstvo mora nemudoma zavihati rokave

Dolgotrajno opozarjanje družinskih zdravnikov na njihovo preobremenjenost in nevzdržne razmere je minister Aleš Šabeder očitno vzel resno. Že pretekli petek se je sestal z vodstvi zdravstvenih domov v Celju, Nazarjah in Kranju, da bi se prepričal o razmerah na terenu. Opoldne pa se je sestal s predsednikom sindikata družinskih zdravnikov Praktikum Igorjem Muževičem.

"Treba bo v zelo kratkem času najti ključne kratkoročne rešitve, da do odpovedi družinskih zdravnikov ne bo več prihajalo," je po sestanku s sindikatom Praktikum dejal minister Aleš Šabeder. Foto: STA , Na sestanku, ki ga je Šabeder ocenil kot zelo konstruktivnega, konkretnih ukrepov še niso sprejemali, bo pa o tem tekla beseda tudi v sredo, ko je sklican sestanek koordinativne skupine. Sestavljajo jo predstavniki sindikatov, stroke iz medicinske fakultete in zdravniške zbornice ter ostali ključni deležniki v zdravstvu, je pojasnil minister.

Na vprašanje, kaj bodo predlagani ukrepi ministrstva, je Šabeder odvrnil, da bodo najprej prisluhnili koordinativnemu telesu. "Nekatere spremembe bodo deležne aneksa k splošnemu dogovoru, nekaj bo treba narediti tudi na zakonodajni ravni. Ukrepi bodo večplastni, časovnica pa zelo kratka, glede na napovedane odpovedi zdravnikov. Imamo mesec, največ dva časa, da zadeve uredimo in dogovorimo," je poudaril.

Vlada o aneksu k splošnemu dogovoru ta teden še ne bo odločala, v njem pa je po Šabedrovih besedah treba opredeliti vprašanje obračuna in opredeljevanja presežnih bolnikov.

Na kratki rok bi potrebovali 50 zdravnikov iz tujine

Ena od možnosti za reševanje pomanjkanja zdravnikov družinske medicine je tudi uvoz tujih zdravnikov. To pomeni tudi poseg v zakonodajo, zato bi bila pri tem po Šabedrovih besedah časovnica nekoliko daljša. "Hitri izračuni kažejo, da bi ta trenutek na kratki rok potrebovali približno 50 zdravnikov iz tujine," je ocenil minister.

Natančnejših opredelitev glede ostalih ukrepov Šabeder danes še ni želel razkriti. Zatrdil pa je, da so se na ministrstvu pripravljeni pogovarjati s posameznimi zdravniki, ki razmišljajo o odpovedi, če vsega ne bodo dogovorili na koordinativnem telesu.

Muževič je pred prvim srečanjem z zdravstvenim ministrom pričakoval, da bo ministrstvo nemudoma začelo reševati položaj in da napovedanih odpovedi sploh ne bo. "To je osnovna zadeva, ki jo moramo preprečiti, če želimo ohraniti delovanje zdravstvenih domov," je bil jasen predsednik sindikata Praktikum. Foto: STA , "Treba bo v zelo kratkem času najti ključne kratkoročne rešitve, da do teh odpovedi ne bo več prihajalo," pa je po sestanku poudaril minister. Prepričan je, da v 60-dnevnem odpovednem roku oskrba prebivalstva z osnovno zdravstveno dejavnostjo ne bo motena. Delodajalec ima namreč možnost, da dopust, ki bi ga delavec žele koristiti v obdobju odpovednega roka, izplača.

Novice Minister se ni sestal z zdravniki, ker so želeli prisotnost sindikalistov? #video

Predstavniki sindikata so ministru predstavili stanje na področju družinske medicine. "Vsi se zavedamo resnosti situacije, zavedamo se tudi, da se zelo mudi, da se stanje v družinski medicini stabilizira," je dejal Muževič.

Zato so vzporedno z dopolnjevanjem splošnega dogovora predlagali tudi sprejem interventnega zakona, ki bi vpeljal institut izbranega zdravstvenega zavoda. S tem bi bili bolniki, ki se ne morejo opredeliti pri izbranem zdravniku, začasno vezani na zdravstveni zavod. Ta pa bi ob poenostavljenih zaposlitvah zdravnikov iz tujine ter upokojenih in svobodnih zdravnikov omogočal obravnavno teh bolnikov. Taka sprememba bi po Muževičevih besedah bila začasna, dokler v sistem ne pridejo novi specializanti in se začne povečevati zanimanje za družinsko medicino.

Ob tem je Muževič opozoril, da ministrstvo vseh ukrepov ne more sprejeti samo. "Tukaj so še ZZZS, vlada, koalicijske stranke. Bomo videli, ali bo politična volja, da se končno začne iz blata vleči ta voz družinske medicine," je dejal.