Torek, 19. 11. 2024, 21.38
3 tedne
Od podpisa do odstopa: "Prekinitev posla slaba novica za lastnike, v razvojnem smislu pa je to super"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,10
Mercator ni mogel izpolniti ključnih pogojev pogodbe o nakupu Tuša.
"Medtem ko je prekinitev posla slaba novica za lastnike, se mi v razvojnem smislu to zdi super. Slovenija z vidika potrošnikov, še bolj pa z vidika domače industrije potrebuje konstruktivno konkurenco, ki ne gre v smeri povečevanja nabavne premoči, ampak konkuriranja med trgovci, da dobaviteljem ponudijo boljše pogoje, predvsem pri iskanju alternativnih prodajnih formatov," je odstop Mercatorja od nakupa Tuša za Siol.net komentiral agrarni ekonomist Aleš Kuhar. Kot idealno rešitev zdaj vidi v slovenskem lastniku kapitala, ki bi prevzel Tuš. Ob tem pa mu je jasno, da so to le akademske želje, medtem ko je ekonomska realnost precej drugačna: "Finančna konsolidacija je ostra operacija brez čustev. Logika finančnikov je zelo brutalna, oni razmišljajo v smislu legokock – sestavljajo, razstavljajo, širše posledice jih ne zanimajo."
Potem ko je pred letom dni Mercator, ki je v lasti visoko zadolžene hrvaške Skupine Fortenova, podpisal pogodbo o nakupu stoodstotnega deleža Tuša, je v ponedeljek v javnost prišla novica, da sta Mercator in Fortenova pretekli petek od nakupa odstopila. Iz Mercatorja so glede odstopa od pogodbe sporočili le, da ključni pogoji, ki jih predvideva pogodba, na žalost ne bodo izpolnjeni.
Tuš bi kupili za 30 milijonov
Po poročanju časnika Finance je moral Mercator prodajalcem Tuša plačati pet milijonov evrov varščine, nadaljevanje postopka nakupa pa bi ga stalo še dodatne tri milijone evrov. Po neuradnih informacijah bi Mercator za nakup Tuša odštel okoli 30 milijonov evrov.
Zapletlo se je že pri pridobitvi soglasja agencije za varstvo konkurence (AVK), na kar so nekateri opozarjali ob napovedanem prevzemu Tuša. AVK je najprej zadevo predala Evropski komisiji, ki je nato odločanje o zadevi vrnila slovenski agenciji. Skupina Fortenova je koncentracijo pri AVK vnovič priglasila konec avgusta, a ji dovoljenja za prevzem tudi po letu dni ni uspelo pridobiti. Kot so za Siol.net sporočili iz AVK, o koncentraciji konkurence še presojajo, več informacij pa niso razkrili.
Slovenija sodi med države, kjer je konkurenca na ravni trgovine na drobno zelo intenzivna. Boj med ponudniki trgovinskih storitev, torej trgovinami, kamor hodimo kupovat, pa izredno velika.
"Regulator trga bo verjetno ugotovil, da je stopnja konkurence previsoka. Regulatorji ne gledajo zgolj konkurence na prodajni strani, se pravi strukture maloprodajnega trga, ampak gledajo, vsaj upam, tudi nabavni trg. Torej, ko trgovec kupuje blago pri dobaviteljih, živilskih podjetjih, kmetijah ... Ugibam, da je regulatorja verjetno zaskrbela ta dimenzija. Torej da bi z združitvijo teh dveh gospodarskih družb imela nova družba na nabavnem trgu preveliko pogajalsko moč. Pogajalska premoč na nabavni strani, torej v odnosu trgovcev do dobaviteljev, je že zdaj ekstremno visoka in škodljiva," glede odločanja AVK pove agrarni ekonomist Aleš Kuhar.
Kuhar o propadlem poslu: V razvojnem smislu je to super
Medtem ko je prekinitev posla slaba novica za lastnike, se Kuharju v razvojnem smislu zdi dobro, da do prevzema Tuša ni prišlo. Meni namreč, da Slovenija tako z vidika potrošnikov, še bolj pa z vidika domače industrije potrebuje konstruktivno konkurenco, ki ne bi šla v smeri povečevanja nabavne premoči, ampak konkuriranja med trgovci, da torej dobaviteljem ponudijo boljše pogoje, predvsem pri iskanju alternativnih prodajnih formatov.
Slabe plati močnih diskontov
"Na žalost se v Sloveniji zelo močno postavlja diskontni trgovski format, ki ima nekatere pluse, ima pa tudi zelo velike minuse, zlasti v smislu umeščanja lokalne, kakovostne hrane. Razvojna norija in poslovni modeli so se iztirili. Poslovanje trgovine na drobno deluje po principu bitke za iskanje dna, predvsem cenovnega. Temu sledi zmanjševanje ponujene kakovosti in storitev, kar negativno vpliva na ekonomijo, okolje in tudi zdravje ljudi. Posledično so nekatere gospodarske družbe pred resnim razvojnim izzivom, ko ugotavljajo, kaj naj delajo same s seboj," pojasni Kuhar.
Pri tem ima v mislih tako Mercator kot Tuš. Prvi se sooča z nestabilnim lastništvom zaradi zadolženosti Fortenove in išče svoj format za zgodbo, s katero bi za potrošnike postala dobra alternativa drugim trgovcem. "V to zgodbo vključiti še enega trgovca, ki v ozadju nima nekega jasnega lastnika, niti modela strukturiranja, bi lahko na koncu potopilo oba. V prihodnosti bi bilo super, da bi Mercator našel svoj zmagovalni poslovni model. Enako velja za Tuš, a zgodbi morata biti ločeni. Ne moreta se en velik trgovec in drugi relativno velik trgovec reševati v skupnem formatu, " meni Kuhar.
Bi si nakup Tuša sploh lahko privoščili?
Mercatorjeva prekinitev posla v luči finančnega stanja njegovega lastnika niti ni takšno presenečenje. Ob napovedi prevzema Tuša se je namreč vseskozi postavljalo vprašanje, ali si Mercator in Fortenova to sploh lahko privoščita.
Hrvaška skupina Fortenova je namreč močno zadolžena, ima pa tudi precejšnje težave z iskanjem vzdržnega servisiranja dolga. V začetku novembra je skupina dosegla dogovor o refinanciranju obstoječe obveznice skupine pri dosedanjem večinskem upniku, investicijski družbi HPS Investment Partners. Refinanciranje je odobreno do višine 1,22 milijarde evrov, za obdobje do konca prvega četrtletja 2026, so 4. novembra sporočili iz Fortenove.
Bodo prodali Mercator?
Po podatkih Forbes Hrvaška efektivna obrestna mera znaša več kot deset odstotkov, kar je manj, kot so plačevali do zdaj, a je še vedno razmeroma visoka, rok za poplačilo obveznosti pa je kratek. Na mizi je zato tudi prodaja ene ali več njihovih družb, pri čemer izpostavljajo predvsem Mercator, Konzum in Jamnico.
"Če bo Fortenova prisiljena prodati Mercator, je vse odvisno od tega, kdo ga bo kupil. Situacija je precej čudna, vse je v božjih rokah," ocenjuje Kuhar.
"Finančna konsolidacija je ostra operacija brez čustev. Logika finančnikov je zelo brutalna."
Kuhar pričakuje, da se bo zgodba dveh trgovcev v podobnem tempu odvijala naprej, pri tem pa upa, da se bo našel kakšen slovenski lastnik kapitala, ki bo vložil v Tuš.
"Dobro bi bilo, če bi imeli čudežno palico, ki bi pomagala, da bi Tuš prevzel konvencionalni trgovec, ki ga zanimajo delikatesa, visoka kakovost, ponudba domačega porekla in ki se distancira od diskontnih, agresivnih trgovskih formatov, ki so osredotočeni na ceno in globalno ponudbo anonimnih dobaviteljev. Kakšni so potenciali in kakšen je domet Tuša kot trgovca, kakšne so njegove prednosti, je sicer vprašanje. A to bi bila za naše gospodarstvo idealna rešitev. So pa to akademske želje. Zavedam se, da je ekonomska realnost precej drugačna," pove sogovornik.
Ekonomsko-podjetniški procesi namreč še zdaleč niso enaki kot procesi finančne konsolidacije, čemur smo priča v primeru Mercatorju in Tušu, opozarja Kuhar.
"Finančna konsolidacija je ostra operacija brez čustev. Logika finančnikov je zelo brutalna, oni razmišljajo v smislu legokock – sestavljajo, razstavljajo, širše posledice jih ne zanimajo, temveč le ostre finančne posledice. Tukaj se ne govori o razvoju podjetja ampak o finančni optimizaciji. Finančniki razmišljajo popolnoma drugače kot gospodarstveniki ali podjetniki, ki jih primarno zanima funkcioniranje podjetij," še poudarja Kuhar.
