Ponedeljek, 22. 5. 2023, 22.21
1 leto, 6 mesecev
Nutrije pri nas niso več dobrodošle
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,14
58
Na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje je napovedan obsežen izlov nutrij, velike vrste glodavcev, ki v naših krajih ni avtohtona, v zadnjih letih pa se je namnožila v tolikšni meri, da že povzroča škodo. "Omejevanje in iztrebljanje nutrije je v izvedbeni uredbi EU (2016), ker je invazivna tujerodna vrsta in so podobni ukrepi predvideni v vseh državah. Povsem napačno je prepričanje, da smo se za obsežen odvzem živali z Ljubljanskega barja odločili zaradi poškodb na neki turistični ladjici na Ljubljanici," poudarja Janez Kastelic, direktor zavoda Krajinski park Ljubljansko barje. Nameravani izlov nutrij je v javnosti sprožili mešane odzive, oglasila se je tudi partnerka predsednika vlade Tina Gaber in pozvala k podpisu peticije proti poboju nutrij.
Pred desetletjem, ko so bile nutrije že dobro udomačene v teh krajih, še ni bilo govora o preveliki populaciji in iztrebljanju. "Da pride neka vrsta na seznam za iztrebljenje, morajo biti za to močni razlogi. Izlov ima strokovne podlage, ki temeljijo na ravnanju z invazivnimi tujerodnimi vrstami. Njihova številčnost tu niti ni relevantno vprašanje," nadaljuje Kastelic ob vprašanju, ali je morda razlog za izlov preveč razrasla populacija, ki je prešla sprejemljive meje.
"Uredba EU o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst je nutrijo leta 2014 uvrstila na seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki jih je treba odstraniti iz okolja," je še poudaril.
"Bernska konvencija o varstvu prostoživečega evropskega rastlinstva in živalstva je nutrijo leta 2016 uvrstila na seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki jih je treba odstraniti iz okolja," je poudaril Janez Kastelic, direktor zavoda Krajinski park Ljubljansko barje.
Spremembe v habitatu preženejo avtohtone vrste
Invazivna živalska vrsta v tujerodnih območjih s seboj prinese številne negativne vidike. Prisotnost nutrije tako vpliva na upad pestrosti in struktur mokrišč, populacije ptičev in školjk ter povzroča izginjanje ogroženih vrst. "Nutrija je invazivna vrsta predvsem zato, ker močno vpliva na vodne in obvodne ekosisteme, saj se prehranjuje z rastlinami, in večje populacije nutrij lahko povzročijo opustošenje brežin, ki so habitati številnih živalskih vrst, te pa s tem izginjajo, ker se jim habitat preprosto poruši," pojasnjuje Kastelic.
Nutrijam tekne koruza
Nutrija povzroča tudi ekonomsko škodo na poljščinah ter gospodarsko škodo na hidroregulacijskih strukturah zaradi spodkopavanja, navaja študija Naravovarstvena problematika nutrije in pižmovke v Krajinskem parku Ljubljansko barje.
Trenutno kakšna velika akcija z izlovom še ne poteka, pravi Mitja Tavželj iz Lovske družine Ig. Lov na nutrijo je mogoč skozi vse leto, trenutno pa še nimajo podrobnejših navodil. "Živolovk v tem času še nisem videl nameščenih, tudi še nimamo informacij, kdo jih bo praznil in kam z odstreljenimi živalmi. Po nekaterih informacijah naj bi meso porabili za prehrano psov in mačk," je povedal Tavželj.
"Vsako leto nutrija povzroči veliko škode na poljščinah, zlasti na koruzi, lovske družine pa moramo kmetom vračati škodo. Nutrije se hitro množijo, saj naravnih sovražnikov nimajo," pojasnjuje sogovornik.
Omejevanje invazivnih vrst je naloga zavoda
Loviti bodo začeli v Krajinskem parku Ljubljansko barje, uporabili bodo živolovke, potem pa živali usmrtili. "Ne nazadnje je ena od naših temeljnih nalog, da skrbimo za omejevanje tujerodnih vrst na Ljubljanskem barju. Nutrija še zdaleč ni edina invazivna tujerodna vrsta, ki jo moramo izkoreniniti, če želimo zaščititi avtohtone rastlinske in živalske vrste," pojasnjuje Kastelic.
Pa se morda populacije nutrij ne bi dalo omejiti drugače? "Nikakor. Ponekod so poskušali s sterilizacijo, ampak pri tolikšni populaciji je to popolnoma nemogoč ukrep."
Javnost je zaradi izlova razburjena
Nameravani izlov nutrij je v javnosti sprožili mešane odzive. Oglasili so se nasprotniki iztrebljenja, ki so organizirali peticijo, s katero nasprotujejo pobijanju teh velikih glodavcev, ki sicer izvirajo iz Južne Amerike, v naših krajih pa so se znašli kot ubežniki s farm, kjer so jih nekoč umetno gojili zaradi krzna.
Na družbenem omrežju Instagram se je oglasila partnerka predsednika vlade in velika ljubiteljica živali Tina Gaber, ki je članica delovne skupine za pravice živali, neformalno pa sodeluje tudi v strateškem svetu za prehrano. Gabrova je objavila posnetek, na katerem boža nutrije. Ob tem je zapisala, da se sicer nutrij ne boža in ne hrani, ter delila povezavo do podpisa peticije proti pobijanju velikih glodavcev,
Peticijo je, po besedah Blanke Štibilj, organizatorke peticije, v manj kot treh dneh podpisalo več kot 16 tisoč ljudi.
"Ljudje težko razumejo vpliv tujerodnih na avtohtone vrste. Zato se v naravi nenehno srečujemo tudi na primer z želvami rdečevratkami ali zlatimi ribicami v bajerjih, saj jih ljudje, ko se živali v domačem akvariju naveličajo, preprosto preselijo v naravo, kjer pa so te škodljive vsiljivke," še opozarja Kastelic.
58