SiolNET. Trendi Zdravje
1,01

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kako bi lahko pri nas koristno uporabili invazivne rastline?

1,01

termometer

Trajna
Ustvarjalca Gaja Mežnarić Osole in Andrej Koruza, ustanovitelja kolektiva Trajna, ki raziskuje in razvija inovativne trajnostne pristope v uporabi invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. Foto: Ana Kovač

Veliki pajesen ali po domače božje drevo je ena izmed invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst na območju Ljubljane. Drevo, ki izvira iz Kitajske, pri nas pa spodkopava lokalni ekosistem, se je nedavno razraslo tudi v Tivoliju, na Rožniku in Šišenskem hribu. Od pomladi do jeseni ga je tam odstranjevalo društvo Trajna, ki raziskuje možnosti njegove uporabe.

Kolektiv Trajna, njegova ustanovitelja sta oblikovalka Gaja Mežnarić Osole in ustvarjalec mozaikov ter lesenega pohištva Andrej Koruza, raziskuje in razvija inovativne trajnostne pristope v uporabi invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. Ustvarjalca zanima, kakšne so možnosti za odstranjevanje rušiteljev naravnega ravnovesja, kar pomeni invazivne vrste, na sonaraven način in kako je te mogoče vključiti v sistem krožnega gospodarstva.

Njuno izhodišče je razumevanje vzrokov za razrast invazivnih vrst v našem okolju in raziskovanje njihove trajnostne uporabe. Tako pa ustvarjalno in produktivno tudi ozaveščata o tej družbeno-okoljski problematiki.

Jonathan Killick in Elliott Taylor (z leve proti desni), grafična oblikovalca iz Velike Britanije, sta se ekipi Trajna za nekaj mesecev pridružila v okviru mednarodne izmenjave Erasmus. Mlada ustvarjalca pravita, da je zanju izkušnja izobraževanja in delovanja onkraj svojega primarnega področja izziv. Prav tako tudi vstop v novo okolje in sodelovanje s profesionalci z različnih področij pomenita pomemben korak iz cone udobja. Projekti z okoljsko problematiko pa so ju od nekdaj zanimali. Jonathan Killick in Elliott Taylor (z leve proti desni), grafična oblikovalca iz Velike Britanije, sta se ekipi Trajna za nekaj mesecev pridružila v okviru mednarodne izmenjave Erasmus. Mlada ustvarjalca pravita, da je zanju izkušnja izobraževanja in delovanja onkraj svojega primarnega področja izziv. Prav tako tudi vstop v novo okolje in sodelovanje s profesionalci z različnih področij pomenita pomemben korak iz cone udobja. Projekti z okoljsko problematiko pa so ju od nekdaj zanimali. Foto: Ana Kovač

Invazivne vrste v drugačni luči

Trajna Foto: Ana Kovač "Ker ogrožajo biodiverziteto, imajo invazivne vrste v družbi negativen predznak, zaradi česar zavirajo raziskave njihove uporabnosti. V svojih projektih pa se društvo Trajna tega vprašanja lotevava v drugačni luči. Vzpostavljava prostor, kjer lahko na radoveden način iščemo njihovo uporabno vlogo," pojasnjuje Andrej Koruza.

Gaja Mežnarić Osole ima s tem področjem izkušnje že iz prejšnjega kolektiva, kjer so oblikovalke, zbrane pod imenom Re-generacije, obravnavale japonski dresnik, vzhodnoazijsko rastlino, ki spada med sto najbolj invazivnih vrst na svetu. Ima visoko vsebnost antioksidantov in je kiselkastega okusa.

Kot so oblikovalke raziskale in preizkusile v svojih preteklih projektih, pa dresnik ni samo užiten, temveč je iz njega mogoče narediti tudi celulozo. Možnosti za njegovo uporabo so tako tudi v izdelavi papirja.

Trendi Ljubljana: ni vsako zelenje dobro za okolje

Pohištvo iz invazivne vrste

Proučevanje invazivnih rastlinskih vrst in ob tem njihova trajnostna vključitev v praktični krogotok pa je to, kar na primeru velikega pajesena zanima Gajo Mežnarić Osole in Andreja Koruzo.

Lani sta tako v okviru projekta Simbiocen, predstavljenega v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, iz tega invazivnega drevesa oblikovala lesene panje. Tako pa vzpostavila tudi simbolno sporočilo: destruktivno sta preobrazila v konstruktivno. Iz invazivne tujerodne vrste, za katero velja, da negativno vpliva na biodiverziteto, sta naredila zatočišče za čebele, ki imajo pomembno vlogo pri ohranjanju biotske raznolikosti. Tako pa sta pokazala perspektivo, ki ju v tem kontekstu zanima, in sicer iskanje produktivnih odgovorov na tovrstno okoljsko problematiko.

To sta nadaljevala tudi v letošnjem projektu Podaljšano bivanje in zdaj v aktualnem večletnem projektu Applause.

Projekt Simbiocen kolektiva Trajna, ki so ga predstavili v okviru BIO 22 v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, kjer sta si Gaja Mežnarić Osole in Andrej Koruza med trajanjem razstave zasnovala tudi svoj delovni studio, v njem pa organizirala različna srečanja o problematiki trajnih invazivnih vrst. Projekt Simbiocen kolektiva Trajna, ki so ga predstavili v okviru BIO 22 v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, kjer sta si Gaja Mežnarić Osole in Andrej Koruza med trajanjem razstave zasnovala tudi svoj delovni studio, v njem pa organizirala različna srečanja o problematiki trajnih invazivnih vrst. Foto: Nataša Košmerl

Projekt Simbiocen: čebelji panji iz lesa velikega pajesena, BIO 22, Muzej za arhitekturo in oblikovanje. Projekt Simbiocen: čebelji panji iz lesa velikega pajesena, BIO 22, Muzej za arhitekturo in oblikovanje. Foto: Nataša Košmerl

Izmenjava idej in znanj

Društvo Trajna je eden od partnerjev do leta 2020 trajajočega projekta Applause, ki namesto kompostiranja in sežiganja odstranjenih invazivnih rastlinskih vrst na območju Ljubljane išče načine njihove uporabe v druge namene. S ciljem ozaveščanja o invazivnih tujerodnih rastlinskih vrstah, njihovega ustreznega odstranjevanja in predelovanja v izdelke so tako povezale različne raziskovalne, akademske in okoljske javne institucije ter ustvarjalne nevladne organizacije. Izdelek iz velikega pajesena Izdelek iz velikega pajesena Foto: Ana Kovač

Skozi sodelovanje in izmenjavo znanja z lokalno skupnostjo pa projekt deluje tudi po načelih naredi sam, pridelaj z nami in oddaj v zbirni center. Zato so na Povšetovi v okviru projekta odprli tudi začasni zbirni center za zbiranje invazivnih rastlin, ki bo deloval tudi po koncu projekta.

Prinesene rastline je v Snaginem centru na Povšetovi od septembra tako mogoče razvrstiti v različne zabojnike, zbrano pa bodo partnerji, med katerimi je tudi Snaga, v projektu uporabili v različne namene. Zbirni center je odprt od torka do sobote med 11. in 18. uro, ko je zagotovljena tudi pomoč pri pravilni oddaji rastlin. Osem zabojnikov je opremljenih tudi z  natančno opredelitvijo, kateri del določene rastlinske vrste odložimo kam.

Kolektiv Trajna: informativna tabla o rasti bukovega ostrigarja na biomasi iz velikega pajesena Kolektiv Trajna: informativna tabla o rasti bukovega ostrigarja na biomasi iz velikega pajesena Foto: Jonathan Killick

Invazivne vrste predelane v koristne izdelke

Zbrano bodo partnerji projekta Applause predelali v koristne izdelke, pojasnjujejo v Snagi. "Če pa bodo imeli tudi uporabniki željo nekaj izdelati (iz invazivnih rastlin, op. a.) in tega ne znajo sami, se bodo lahko oglasili v prostorih Snage v času izvedbe vodenih delavnic." Te bodo od januarja 2019 in do konca septembra 2020. 

Projekt Applause, kot poudarjajo na Snagi, naslavlja "nerešena vprašanja o ravnanju z invazivnimi tujerodnimi rastlinami v smislu pristopa 'brez odpadkov' in krožnega gospodarstva. Odstranjene invazivne tujerodne rastline v Sloveniji trenutno kompostiramo ali energetsko izrabljamo".

Invazivne rastline so začetna točka, se strinjata Gaja Mežnarič Osole in Andrej Koruza, na kateri lahko skozi ozko okno vstopimo v globalne problematike, kot so podnebne spremembe, onesnaževanje, okoljevarstvo, globalne ekonomije, kapitalistična produkcija, antropocentrizem, simbiotični ekosistemi in vzpostavljanje sinergij med človeškimi dejavniki ter dejavniki, ki so onkraj človeškega. Invazivne rastline so začetna točka, se strinjata Gaja Mežnarič Osole in Andrej Koruza, na kateri lahko skozi ozko okno vstopimo v globalne problematike, kot so podnebne spremembe, onesnaževanje, okoljevarstvo, globalne ekonomije, kapitalistična produkcija, antropocentrizem, simbiotični ekosistemi in vzpostavljanje sinergij med človeškimi dejavniki ter dejavniki, ki so onkraj človeškega. Foto: Ana Kovač

Od odstranjevanja do izdelka

Skozi svoje delovanje kolektiv Trajna tako želi "spremeniti Sizifovo odstranjevanje invazivnih vrst in se sprašujemo, kaj iz teh vrst lahko ustvarjalnega naredimo in s tem pridobimo kot skupnost," še poudarja Gaja Mežnarić Osole. Skozi svoje delovanje kolektiv Trajna tako želi "spremeniti Sizifovo odstranjevanje invazivnih vrst in se sprašujemo, kaj iz teh vrst lahko ustvarjalnega naredimo in s tem pridobimo kot skupnost," še poudarja Gaja Mežnarić Osole. Skozi svoje delovanje kolektiv Trajna tako želi "spremeniti Sizifovo odstranjevanje invazivnih vrst in se sprašujemo, kaj iz teh vrst lahko ustvarjalnega naredimo in s tem pridobimo kot skupnost," še poudarja Gaja Mežnarić Osole. Foto: Ana Kovač

Zato je bilo letošnje odstranjevanje 230 mladik velikega pajesena iz Rožnika (projekt Podaljšano bivanje) šele prvi korak, saj je to prineslo priložnost za razumevanje, zakaj se je ta vrsta tam tako razširila. Čemur pa je sledilo nadaljevanje raziskovanja biomase te invazivne rastline.

Po izdelavi pohištva iz velikega pajesena in s kanadsko zlato rozgo, prav tako invazivno rastlino na območju Ljubljane, pobarvanim tekstilom za blazine sta se ustvarjalca, katerih delo je interdisciplinarno in usmerjeno k vključevanju socialne skupnosti, povezala z varstvenim biologom Sebastjanom Kovačem in z Blažem Jarcem iz kolektiva Recigoba. Skupaj so proučili uporabnost visokega pajesena za gojenje užitnih gob, pridobljeno znanje pa posredujejo v okviru delavnic.

Eksperiment: bukov ostrigar v lubju velikega pajesena. Eksperiment: bukov ostrigar v lubju velikega pajesena. Foto: Jonathan Killick

Invazivne vrste za družbena vprašanja

Invazivne rastline so začetna točka, se strinjata Gaja Mežnarič Osole in Andrej Koruza, pri čemer se dotakneta globalnih problematik, kot so podnebne spremembe, onesnaževanje, okoljevarstvo, globalne ekonomije, kapitalistična produkcija, antropocentrizem, simbiotični ekosistemi in vzpostavljanje sinergij med človeškimi ter onkraj človeškimi dejavniki.

Kljub temu, da so invazivne tujerodne rastline morebitna grožnja biodiverziteti, želijo v kolektivu Trajna vzbuditi zanimanje za nadaljnje ekološke raziskave vloge teh rastlin v okolju in s tem omiliti zgolj negativen prizvok teh organizmov. Invazivne tujerodne rastline namreč najhitreje naseljujejo območja, ki jih je degradiral človek, v teh pa zgolj odstranjevanje pogosto ni zadosten ukrep, še poudarjata ustvarjalca.

Sadike velikega pajesena (projekt SImbiocen kolektiva Trajna, BIO 22, Muzej za arhitekturo in oblikovanje). Sadike velikega pajesena (projekt SImbiocen kolektiva Trajna, BIO 22, Muzej za arhitekturo in oblikovanje). Foto: Nataša Košmerl

Globalni pretok blaga vpliva na neravnovesja v naravi

Prinašanje tujerodnih organizmov v nova okolja resda ni nič novega, se pa v današnjem času srečujemo s preveč vnosi v zelo kratkem času, kar je problem.

Včasih je v okolje ena nova vrsta prišla na stoletje, danes smo ob hitrem in globalnem pretoku blaga in ljudi priča naseljevanju teh večkrat na leto, s čimer se sesuva biodiverziteta in lokalni ekosistem. Tujerodna invazivna vrsta lahko negativno vpliva na novo naseljen ekosistem.

Sito in okvir iz lesa robinije. Sito in okvir iz lesa robinije. Foto: Ana Kovač

Kaj je tujerodna invazivna vrsta in kakšen vpliv ima na okolje?

Tujerodna rastlinska ali živalska vrsta je tista, ki se pojavlja zunaj svojega naravnega območja in ima potencial širjenja, njeno pojavljanje pa je posledica (ne)namernega človekovega vnosa na novo območje. V novih ekosistemih na novo naseljene vrste trčijo ob druge, ki v naravnih ekosistemih sicer sobivajo v ravnovesju. Nova vrsta poskuša zasesti ekološko vrzel, ki jo v naravnih sistemih zaseda že druga. Z obstoječimi vrstami začne tekmovati, jih izrivati in je pri tem praviloma uspešnejša, saj je odporna proti lokalnim parazitom in plenilcem. Tako se lahko hitro povečuje in širi.

Ravnovesje se tako poruši, tujerodna pa s tem postane invazivna.

Posledice invazivnih vplivov na okolje so izrivanje lokalnih vrst, propadanje biodiverzitete, rušenje ekosistemskega ravnovesja, gospodarska škoda in v nekaterih primeru tudi vpliv na zdravje ljudi.

Pri tem vprašanju je tako pomembno znanje in širše ozaveščanje, saj ne nazadnje veliko takšnih vnosov v naravo lahko povzročijo že naši hobiji, kot na primer akvaristika. Tak primer je z želvami rdečevratkami, ki jih marsikdo iz domačega vivarija čez čas spusti v najbližjo vodo v naravnem okolju. Ta srednjeameriška živalska vrsta pa je pri nas invazivna.

Preberite še:

Trendi Po hrano v Tivoli ali kakšen drug mestni park BrezvzenaPlastika Trendi Poglejte, kako s kupovanjem teh kumar uničujete planet #foto

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 16
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin