To so rastline, ki v Sloveniji ogrožajo našo naravo in tudi ljudi

O tujerodnih invazivnih rastlinah se v Sloveniji še vedno ne govori tako pogosto, kot bi se moralo. Največkrat kot tujerodni invazivni rastlini omenjajo orjaški dežen in ambrozijo, ki sta po vrhu vsega lahko tudi nevarni. Predvsem orjaški dežen je zelo nevaren za človeka, zato je njegovo odstranjevanje nujno. Če tujerodnih invazivnih rastlin nimamo pod nadzorom, se lahko zgodi, da njihovega širjenja ne bomo mogli več ustaviti, kar pa povzroča predvsem veliko škodo naši naravi in domorodnim rastlinam.

Zamenjave z navadnim deženom Orjaški dežen je bil v letošnjem letu pogosto predmet razprave. Ker gre namreč za strupeno rastlino, so ljudje nanjo toliko bolj pozorni. Ker pa je orjaški dežen zelo podoben navadnemu deženu, ki je pogosta domorodna rastlina in v Sloveniji, so ju tudi zamenjevali.

Prijave orjaškega dežena v Sloveniji od 3. avgusta 2015 sprejema Zavod za varstvo narave. Pred tem je to področje pokrival Zavod Symbiosis, kjer so pretežno kot prostovoljci poskušali zajeziti širjenje orjaškega dežena. Kljub temu da je bilo veliko klicev, ki so jih prejeli od prebivalcev, lažni alarm, je lokacij, kjer raste orjaški dežen, vedno več.

Lokacijo čim prej odkriti in preprečiti širjenje Kot je pojasnila Jana Kus Veenvliet z Zavoda Symbiosis, gre za invazivno tujerodno in strupeno rastlino, ki lahko prekrije ogromne površine, saj njene številčnosti pri nas ne omejujejo bolezni in škodljivci. Listi te rastline so veliki tudi do enega metra, zato lahko zastrejo in onemogočijo rast domorodnim rastlinam. Zato je zelo pomembno, da lokacije, kjer rastlina raste, čim prej odkrijemo, jo odstranimo in tako preprečimo širjenje.

"Na Nizozemskem, Češkem in v Nemčiji in Veliki Britaniji imajo ogromne površine prekrite s to rastlino, ker so zamudili fazo, v kateri smo mi zdaj. Če bi ukrepali takrat, ko je bilo potrebno, bi jim uspelo preprečiti širjenje," je pojasnila Kus Veenvlietova. Zato je bilo letos izvedenih več aktivnosti in konec julija so tik pred semenenjem odstranili rastline še z zadnjih štirih znanih lokacij v Sloveniji, kjer je obstajala nevarnost nadaljnjega širjenja.

Kot je povedala Kus Veenvlietova, je Zavod Symbiosis od leta 2009 vsako leto našel kakšno novo lokacijo v Sloveniji. Letos, ko je bilo nekaj več medijske pozornosti, pa kar šest novih. Kar vzbuja skrb, je, da je večina teh lokacij povsem nepovezanih, na večini tudi ne poznamo izvora rastlin. Kot kaže, sta bili rastlini na vsaj dve lokaciji pripeljani z gradbenimi odpadki, kar pomeni, da je nekje v Sloveniji verjetno večji še neodkrit vir orjaškega dežena, od koder se semena prenašajo z zemljino.

V Sloveniji okoli 50 invazivnih tujerodnih rastlin Orjaški dežen ni edina invazivna tujerodna rastlina, ampak je le ena od okoli 50. "S preostalimi se (razen z ambrozijo) še niti nismo začeli zares ukvarjati," ob tem opozarja Kus Veenvlietova.

Trenutno cveti veliko invazivnih rastlin oziroma jih največ cveti ravno avgusta in septembra.

Od teh vrst sta trenutno nekoliko težje prepoznavna orjaški dežen in japonska medvejka, ker sta že odcvetela. Številne pa cvetijo prav v avgustu ali pa imajo izstopajoče plodove (npr. rdečkaste pri velikem pajesnu). Večina teh vrst je pri nas že zelo razširjenih. "Domnevamo, da je eden od razlogov, zakaj so od množice tujerodnih vrst, ki so bile zanesene k nam, prav te postale invazivne, ravno pozno cvetenje. V tem obdobju namreč cveti razmeroma malo domorodnih vrst, zato imajo tujerodne rastline določeno prednost pred njimi," je še pojasnila sogovornica.