Franci Kek: Le vkup, le vkup, delomrzneži!

Kdo so "pravi" delavci? Vrednotenje dela se je skozi zgodovino spreminjalo. V vsakem kulturnem modelu je imelo drugačno mesto in pomen. Kulturni modeli pa so se spreminjali s tehnološkimi spremembami.

Brezdelje kot vrednota

V dobi fevdalizma je bila največja vrednota uživanje prostega časa brez dela. To si je razen redkih posebnežev lahko privoščilo visoko in deloma srednje plemstvo, medtem ko so tlačani po brezdelju in blaginji lahko le hrepeneli.

Brezdelje si je plemstvo zapolnilo predvsem s kulturnimi in zabavnimi srečanji in prireditvami na gradovih, v zasebnih salonih, gledališčih ... Plemiči so vabili drug drugega na zabave, ki so trajale po ves teden ali dlje. Glavno vlogo na teh zabavah in razvedrilih so imeli kuharji, ki so za takšne zabave pripravili tudi 200 različnih jedi in več, zato so bili visoko cenjeni in izredno dobro plačani. Kuharji so bili na teh zabavah bolj iskani in cenjeni kot vrhunski baletniki, igralci v teatru, muzikanti …

V 19. stoletju smo dobili delavski razred, ki je postal nadnacionalna tvorba. V socializmu smo slavili junake dela, organizirane so bile mladinske delovne akcije, osrednji dnevnik so poimenovali – Delo.

Znan je primer rudarja iz Kakanja, ki je dobil enotedenski dopust v Opatiji. Ko ga je novinar na plaži v Opatiji vprašal, kaj si želi, je odgovoril, da si želi večjo lopato in čimprejšnjo vrnitev v rudnik. Prislužil si je vsejugoslovansko slavo: njegov portret je prišel na enega od bankovcev.

Omamljene množice

Babyboom generacija je leta 1968 izpeljala globalno mehko kulturno revolucijo: pojavljali so se komune mladih ljudi, mamila, spolna revolucija, uzakonitev splava, splošno dostopna kontracepcija, nove glasbene usmeritve ...

Novi ritmi niso bili samo nova oblika zabave, ampak so ustvarjali novo mentaliteto, novo notranjo psihično strukturo. Globalni kapital je proizvedel "potrošnika", permisivno vzgojenega in psihično krhkega posameznika.

Ravno o tem je pred kratkim pridigal duhovnik Milan Knep. Nov kulturni model, ki je nastal po letu 1968, je vrhunsko opisala tudi Annie Ernaux, Nobelova nagrajenka za književnost leta 2022: "Da se kapital oplaja, potrebuje uživače, ki trošijo več, kot potrebujejo. Če je bil v fevdalizmu užitek rezerviran za plemstvo, je z razvojem tehnologije in znanosti užitek zaradi velikanske proizvodnje dobrin dostopen širokim množicam. Te so od dobrin vse bolj omamljene."

Ne koliko, ampak kaj delamo

Težave zaradi pomanjkanja določenih poklicev so vse večje. Primanjkuje učiteljev, zdravnikov, medicinskih sester, negovalk, izvajalcev obrtnih del, duhovnikov, tudi gostincev, gradbenikov … Vem, nekateri bodo dejali, da koga od naštetih itak ne potrebujemo. Eni duhovnikov res ne potrebujejo, nekateri pa bi ukinili še kakšen poklic, katerega poslanstva ne razumejo. O tem je razglabljal tudi gospod, ki poskuša biti občasno pameten na Facebooku in nosi ime po zavetniku delavcev, ki goduje ravno na današnji dan:

Zdi se, da je trenutno osrednja mantra v svetu ugotoviti, kako delati čim manj. Vse več je pobud za skrajšanje osemurnega v šesturni delavnik. V Skandinaviji so te prakse ponekod že uspešno uveljavljene.

Ni pa povsod tako, ponekod delovni čas daljšajo. V Južni Koreji so v korporaciji Samsung te dni za vse vodstvene delavce uvedli šest dni dela na teden. Tudi Grčija uvaja možnost delati šest dni tedensko. Umetna inteligenca bo izrisala nov kulturni model in pokazalo se bo, kako bo vplivala na produkcijo in tudi potrošnjo. Verjetno bo v prihodnje to, koliko bo kdo delal, odvisno predvsem od tega, kaj bo delal.

Lenobna pamet

Eden bolj prisotnih poslovnih – pa tudi političnih – modelov bo gotovo usmerjaje naših misli, da ne bi preveč po svoje begale po pašniku prostega časa. Bosta naš um in telo zgolj prisluhnila manipulativnim usmeritvam, ki z digitalnim nadzorom naših potreb in interesov, ki jih izražamo na družbenih omrežjih, vedo, kaj nam plasirati in kako nas voditi? Se bomo dosledno prepuščali, misleč, da suvereno sprejemamo odločitve?

Lenobna pamet je posteljica za navidezno udobje, ki vodi do končne postaje, pameti, priklopljene na aparate. Potreben je prezir do instantnih vpihovalcev "lastne misli". Potreben je upor, pa čeprav kdo upornike označi zgolj za delomrzneže. Nekdo je na Twitterju zapisal, da se nas bodo nasledniki spomnili po tem, ali smo z nečim slabim kolaborirali, gledali stran ali se uprli.

Lepo vas pozdravljam delomrznež z 39 leti delovne dobe, ki sem nekoč, kot so znali povedati "poznavalci", delal le tri dni v letu, kolikor je trajal Rock Otočec, in od tega vse leto zelo dobro živel.

In še en pozdrav od Jožeta: