Sreda, 7. 2. 2024, 22.30
10 mesecev, 2 tedna
Nora razkritja o dogajanju na pravosodju: mobing, psihični pritiski in sum kaznivih dejanj
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
Zaposleni na ministrstvu za pravosodje so v okviru revizije potrdili psihične pritiske in mobing.
Pridobili smo osnutek revizije najema prostorov na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Poleg suma kaznivih dejanj na ministrstvu za pravosodje, negospodarnega in pristranskega ravnanja odgovornih oseb ter favoriziranja izbranega ponudnika dokument razkriva tudi pričevanja javnih uslužbencev o mobingu in psihičnih pritiskih. Kako se bo odzvala ministrica v odstopu Dominika Švarc Pipan in ali je prijavila sume kaznivih dejanj organom pregona?
Okrožno sodišče v Ljubljani od leta 2021, ko je bila ministrica za pravosodje še Lilijana Kozlovič, obravnave z več udeleženci izvaja na Gospodarskem razstavišču. Za tak ukrep so se takrat odločili, ker so imeli v sodni stavbi premalo dvoran, v katerih bi bilo lahko glede na takratne epidemiološke ukrepe več kot deset udeležencev, a tudi danes na Gospodarskem razstavišču izvajajo obravnave, v katerih je večje število obdolžencev – kot na primer v zadevi Kavaški klan.
Prostore na Gospodarskem razstavišču je najelo ministrstvo za pravosodje, sodišče je le njihov uporabnik. Cena letnega najema, ki ga plačuje ministrstvo, je dobrih 206 tisoč evrov. Kot je razvidno iz poslovnega imenika bizi.si, sta lastnika Gospodarskega razstavišča, ki ga kot direktor vodi Iztok Bricl, Mestna občina Ljubljana ter Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
A pri poslu je očitno prišlo do številnih nepravilnosti. Na ministrstvu za pravosodje so lani poleti opravili revizijo najema prostorov, ki poleg suma kaznivih dejanj, negospodarnega in pristranskega ravnanja odgovornih oseb na ministrstvu ter favoriziranja izbranega ponudnika razkriva tudi izjemno slabe odnose na ministrstvu za pravosodje.
Priznala, da so Gospodarsko razstavišče izbrali, da bi mu omogočili prihodke
Eden ključnih delov osnutka revizije se nanaša na razgovor s "pooblaščeno osebo revidiranca". To je bila takrat Lucija Remec, vodja službe za nepremičnine in investicije pravosodnih organov (SNIPO). Omenjena služba je bila pristojna in odgovorna za izvedbo postopka najema poslovnih prostorov na Gospodarskem razstavišču.
"Razvidno pa je, da je pooblaščena oseba revidiranca v razgovoru z dne 4. 8. 2023 pojasnila, da je bil ponudnik izbran ne samo zato, ker je pravočasno oddal ponudbo z vsemi zahtevanimi dopolnitvami, ampak tudi zato, ker je bil čas koronavirusnih ukrepov in ponudnik ni imel vira prihodka, zato mu je ta posel omogočil delovanje oz. obstoj na trgu. Pojasnila je tudi, da so se v tem postopku v veliki meri prilagajali ponudniku. S tem je pooblaščena oseba revidiranca ravnala v nasprotju z določili 1. točke 21. člena Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev, saj je bila ponudniku podana prednost pred preostalimi ponudniki ravno zaradi moči odločanja oz. njenega vodstvenega položaja," je zapisano.
Nekdanja vodja investicij na pravosodnem ministrstvu Lucija Remec se je znašla pod drobnogledom notranje revizije. Na fotografiji je skupaj z možem, sicer direktorjem stanovanjskega sklada Črtomirjem Remcem.
Na ogled prostorov, še preden so vedeli, kaj sploh iščejo
Favoriziranje izbranega ponudnika je glede na zapisano v osnutku revizije razvidno tudi iz tega, da je bil ogled poslovnih prostorov opravljen, še preden je sodišče podalo specifikacijo svojih potreb, in da ni bil narejen zapisnik ogleda. "Pooblaščena oseba revidiranca je s tem, ko je favorizirala samo enega ponudnika, s katerim je bil posel kasneje tudi sklenjen, ravnala pristransko in ni upoštevala javnega interesa," piše v reviziji.
Ker je revizijska sled izvedbe strokovno-tehnične presoje primernosti lokacije in objekta zelo pomanjkljiva in na podlagi razpoložljive dokumentacije ni bilo mogoče preveriti celotne vsebine oziroma elementov ter ugotovitev iz opravljenega skrbnega strokovnega pregleda lokacije in objekta, iz revizije izhaja, da "obstaja tveganje, da odločitev za najem izbranega objekta ni temeljila na zadostnih oz. zanesljivih podlagah oz. da je izbranega ponudnika vodja SNIPO favorizirala že od samega začetka postopka iskanja prostorske rešitve".
Kot je zapisano, iz dokumentacije ni razvidno:
− da sta bila v času zbiranja in analiziranja ponudb opravljena ogled potencialnih poslovnih prostorov in ugotovitev o okvirnem deležu opremljenosti poslovnih prostorov ter izdelana okvirna ocena oz. analiza stroškov;
− ali je bila preverjena primernost lokacije z vidika varnosti – glede na to, da se izbrani ponudnik pretežno ukvarja z organizacijo konferenc, sejmov in drugih dogodkov, kjer se zbira večje število fizičnih oseb, kar predstavlja veliko tveganje glede varovanja.
Negospodarna odločitev za najem avdio- in videoopreme
V osnutku revizije opozarjajo tudi na bistveno povečanje cene najema med ponudno in pogodbo, ki je bila sklenjena februarja 2021. Po pojasnilu revidiranca razlika med vrednostjo najema iz ponudbe in iz najemne pogodbe predstavlja najem avdio- in videoopreme, ki ju je zagotovil najemodajalec. Če primerjamo vrednost najema po ponudbi v znesku 7.678,20 evra na mesec in vrednost najema po najemni pogodbi vključno z najemom avdio- in videoopreme v znesku 10.299,60 evra na mesec, znaša razlika v znesku 2.621,40 evra na mesec.
Odločitev je, kot piše v dokumentu, nesporno negospodarna in neekonomična, saj bi za znesek najema avdio- in videoopreme, katerega nabavna vrednost je ocenjena na približno 180.000,00 evra, le-to kupili sami in bi bila ta oprema last ministrstva za pravosodje, prav tako se je najemna pogodba sklepala za premostitveni čas do izgradnje nove sodne stavbe, kamor bi se Okrožno sodišče v Ljubljani tudi preselilo in bi vso opremo, ki se uporablja in se je uporabljala v najetih prostorih, lahko nemoteno odneslo in prestavilo na drugo lokacijo.
Revizija opozarja še, da gre za delovanje v nasprotju s kodeksom ravnanja javnih uslužbencev, ki določa, da javni uslužbenec ne sme ponujati ali dajati kakršnekoli prednosti v zvezi z opravljanjem javnih nalog, ki bi bila kakorkoli povezana z njegovim položajem, in za kršitev kodeksa, ker javna uslužbenka ni opravila naloge oz. izbire najustreznejšega ponudnika strokovno, vestno, nepristransko in kakovostno ter ni upoštevala javnega interesa in konkretnih okoliščin primera.
Gre za sum kaznivih dejanj. Jih je ministrica naznanila pristojnim organom?
Kot piše v sklepu, so v procesu najemanja Gospodarskega razstavišča v reviziji ugotovili sum storitve kaznivega dejanja pooblaščene osebe revidiranca:
– po 257. členu kazenskega zakonika kot zlorabo uradnega položaja oz. prestopa meje uradnih pravic in
– po 257.a členu kazenskega zakonika pri upravljanju in razpolaganju z javnimi sredstvi oziroma povzročitve nenamenske uporabe javnih sredstev.
Policijo smo prosili za pojasnilo, ali je seznanjena z omenjenimi sumi in ali je sprožila kakršenkoli postopek. Odgovore še čakamo. Prav tako še čakamo pojasnila ministrice, ali je sume kaznivih dejanj prijavila pristojnim organom.
Tudi Remčeva se na naša vprašanja, ki smo jih naslovili na službo za stike z javnostjo ministrstva za pravosodje, še ni odzvala.
Po objavi članka nam je policija poslala naslednji odziv: "Na vprašanja, ki se nanašajo na konkretne ali določljive fizične osebe, vam zaradi varstva osebnih podatkov ne moremo dati odgovora. Potrdimo vam lahko le, da smo na podlagi pridobljenih informacij pričeli s preverjanjem morebitnih razlogov za sum storitve kaznivih dejanj, katerih storilci se preganjajo po uradni dolžnosti."
Kaj pravijo na ministrstvu?
Po objavi članka so se odzvali tudi na ministrstvu, kjer so zapisali:
"Službo za notranjo revizijo je do 1.5.2023 vodila ga. Vesna Strniša.
Februarja 2023 je nekdanji generalni sekretar Gojkovič v službo pripeljal dodatno revizorko, gospo Suzano Hötzl, prej zaposleno na FURS.
S 1.5.2023 je Gojkovič gospo Hötzl postavil za vodjo Službe za notranjo revizijo, prejšnjo vodjo pa premestil na drugo delovno mesto izven Službe.
Revizijo najemnega posla na Gospodarskem razstavišču je 30.6.2023 odredil DS Šoltes, brez vednosti ministrice, ki je bila v tem času na letnem dopustu v tujini.
Revizijski dokument, objavljen na SIOL je zgolj osnutek revizijskega poročila - brez podpisa. Osnutek tudi sploh še ni bil posredovan v pripombe in usklajevanje revidirani osebi, prejšnji vodji Službe. Še več, revidirani osebi v nasprotju s pravili ni bila nikoli posredovana niti odredba DS Šoltesa o uvedbi notranje revizije.
Vodja Službe za notranjo revizijo ga. Hötzl pooblaščenke ministrstva za dostop do informacij javnega značaja - kljub vprašanjem slednje - ni opozorila, da gre zgolj za osnutek, vprašanjem se v pisni komunikaciji s pooblaščenko izogiba.
Objava osnutka revizijskega poročila na SIOL blati dobro ime, čast in dostojanstvo gospe Lucije Remec kot revidirane osebe, pa tudi ugled ministrstva in Službe za investicije in nepremičnine, ki jo je ga. Remec vodila vrsto let do 1.9.2022, ko jo je nekdanji generalni sekretar Gojkovič s tega mesta umaknil in nadomestil z g. Simonom Starčkom. Gospa Remec je bila nato začasno vodja pravnega oddelka znotraj te službe, vendar je g. Gojkovič s 1.6.2023 ta oddelek ukinil, postopno pa ji je bil tudi omejen dostop do informacij v zvezi s projektom, ki je vodil do nakupa stavbe na Litijski, v okviru katerega je ga. Remec gospoda Starčka opozarjala na določene nepravilnosti v postopku in dokumentaciji. Ocenjujemo, da gre za podel poskus diskreditacije gospe Remec.
Okoliščine objave, kakor tudi in predvsem okoliščine uvedbe in izvajanja notranje revizije glede Gospodarskega Razstavišča porajajo dvom v neodvisnost in /ali nepristranskost revizorke gospe Suzane Hötzl ter osnutka poročila nasploh."
Je ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, ki se zaradi afere glede nakupa sodne stavbe na Litijski v Ljubljani poslavlja s položaja, prijavila sume kaznivih dejanj? Odgovore še čakamo.
Zaposleni potrdili psihične pritiske in mobing Remčeve
Poleg vsega tega pa revizija razkriva tudi katastrofalne odnose med zaposlenimi na ministrstvu. Lucija Remec je v okviru revizije podala tudi mnenje, da se zdaj, ko je novi vodja službe postal Simon Starček, ki ga je Švarc Pipanova po prihodu na položaj imenovala za naslednika Remčeve, a ga je v aferi z najemom stavbe na Litijski žrtvovala in premestila, "nad zaposlenimi izvajajo pritiski, zato se ljudje zapirajo v svoje pisarne in jih tudi zaklepajo, pri tem pa se ni izjasnila, kakšni so ti pritiski".
Javni uslužbenci, s katerimi so med revizijo opravili razgovore, pa so potrdili:
– da so odnosi res slabi, ampak ne zaradi novega vodje, ampak zaradi nezaupanja prejšnje vodje do uslužbencev,
– da jih je prejšnja vodja redko ali pa jih ni sploh nikoli pohvalila za dobro opravljeno delo,
– da so nekateri izredno hitro napredovali, drugi pa šele zdaj, ko je prišlo novo vodstvo,
– da je prejšnja vodja nad nekaterimi uslužbenci izvajala psihične pritiske oz. mobing,
– da si želijo, da bi bili pri delu videni in slišani, saj svoje delo radi in z veseljem opravljajo, vendar v prijetnem in zdravem okolju.
- Služba za investicije, ki jo je vodila Lucija Remec, je bila odgovorna za najem prostorov na Gospodarskem razstavišču;
- Gospodarsko razstavišče je bilo izbrano tudi zato, ker je bil čas koronavirusnih ukrepov in ponudnik ni imel vira prihodka;
- Pooblaščena oseba revidiranca je favorizirala samo enega ponudnika;
- Ogled poslovnih prostorov je bil opravljen, še preden je sodišče podalo specifikacijo svojih potreb.
- Zapisnik ogleda ni bil narejen.
- Odločitev o najemu avdio in videoopreme je bila nesporno negospodarna in neekonomična;
- Javna uslužbenka ni opravila izbire najustreznejšega ponudnika strokovno, vestno, nepristransko in kakovostno;
- Obstaja sum zlorabe položaja in nenamenske uporabe javnih sredstev;
- Javni uslužbenci so potrdili, da je nad nekaterimi uslužbenci izvajala psihične pritiske oz. mobing;
Kaj je pokazala revizija nakupa stavbe za pravosodne organe v Celju, pa si preberite v spodnjem članku:
