Ponedeljek, 9. 10. 2023, 22.40
6 mesecev, 3 tedne
10. OKTOBER - SVETOVNI DAN DUŠEVNEGA ZDRAVJA
Ni zdravja brez duševnega zdravja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,24
Duševnega in telesnega zdravja nikakor ne moremo obravnavati kot dva ločena pojava, saj sta medsebojno tesno povezana. Dolgotrajne duševne težave, ki jih ne razrešujemo sproti, lahko povzročijo marsikatero kronično bolezen, kot so srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen in rakava obolenja.
Ni vsaka duševna stiska že duševna bolezen, saj se vsi kdaj srečamo s tesnobo, negotovostjo, žalostjo, strahom in podobnimi tegobami. Danes zaznamujemo dan duševnega zdravja. Svetovna zdravstvena organizacija, ko omenja duševno zdravje, uporablja opis "popolnega telesnega, psihološkega in socialnega blagostanja". Brez duševnega zdravja se težko spoprijemamo z običajnimi življenjskimi izzivi in težavami. Prav tako smo težko produktivni, saj niti nismo sposobni prepoznavati svojih zmožnosti.
"Borila se je z depresijo, drugače je bila pa povsem zdrava," se včasih razmišlja. Vendar pa duševnega in telesnega zdravja nikakor ne moremo obravnavati kot dva ločena pojava, saj sta medsebojno tesno povezana. Dolgotrajne duševne težave, ki jih ne razrešujemo sproti, lahko povzročijo marsikatero kronično bolezen. Tako imajo osebe, ki trpijo za depresijo, večje tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni in rakavih obolenj.
Duševne težave se morda pojavijo le občasno in so povezane z večjimi ali manjšimi stresnimi dogodki, krizami ali skrbmi. Vsaka žalost še ni depresija in vsak strah ni anksiozna motnja, saj ljudje občutimo široko paleto čustev.
O duševnih motnjah govorimo, kadar so naše razpoloženje, mišljenje, vedenje in/ali odnosi z drugimi ljudmi spremenjeni do te mere, da pomembno vplivajo na eno ali več življenjskih področij in nas ovirajo pri vsakdanjem življenju, navajajo na spletni strani Nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA.
Zmote o duševnih težavah
Duševne težave spremljajo številne stigme in zmotna prepričanja, tako o nastanku kot pogostosti pojava.
- Duševne motnje niso prave težave.
Zaradi stigme so duševne motnje pogosto zaznane kot manj pomembne v primerjavi s telesnimi boleznimi ali poškodbami, vendar prav tako povzročajo stres in ne izginejo brez zdravljenja, zato jih moramo obravnavati enako resno.
- Duševne težave so samo v glavi.
Zunanji dejavniki in življenjski dogodki, kot so izguba zaposlitve, telesna bolezen, ločitev, smrt, bolezen bližnjega in revščina, lahko sprožijo duševne motnje. Včasih jih povzroči organski vzrok, na primer biokemično neravnovesje v možganih pri določenih oblikah depresije. Ne prizadenejo samo ene osebe, ampak vplivajo tudi na posameznikove odnose z bližnjimi, stopnjo stresa in fizično zdravje, zato ne moremo reči, da "obstajajo samo v posameznikovi glavi".
- Telesne bolezni in duševne motnje niso povezane med seboj.
Težave v telesnem in duševnem zdravju se pogosto prepletajo in pojavljajo skupaj, zato bi jih morali tudi obravnavati celovito. Pri zdravljenju raka bi se tako morali osredotočiti tudi na bolnikovo doživljanje lastne bolezni, psihološke načine spoprijemanja s tem in iskanje virov pomoči v težkih obdobjih bolezni. Poleg tega se lahko naše duševne stiske pogosto izražajo kot težave v telesnem zdravju, na primer kot bolečina v križnem delu hrbtenice, bolečina v želodcu, glavoboli, težave s prebavo.
- Z duševno motnjo se rodimo.
Družinska zgodovina duševnih motenj resda poveča verjetnost, da bomo tudi sami razvili podobne motnje, kljub temu pa dednost oziroma genetika ni edini in zadosten dejavnik za razvoj motnje. Na nastanek duševne motnje vpliva več različnih dejavnikov, ki lahko nastopijo istočasno ali pa se postopoma kopičijo. Ti so lahko okoljski, kot so povišan stres v službi, izguba bližnjega in finančna negotovost, pa tudi biološki, na primer genetski zapis posameznika. Nekateri tako nikoli ne razvijejo shizofrenije, čeprav je dedna in jo ima ožji družinski član in obratno.
- Duševne motnje so nalezljive.
Težav z duševnim zdravjem se ne moremo nalesti. Kljub temu pa velja, da dolgotrajna izpostavljenost in vsakodnevno druženje z osebo z duševno motnjo lahko negativno vplivata na naše počutje, zato je dobro, da si občasno vzamemo čas zase in se vprašamo po lastnem počutju. Če se naše počutje pomembno poslabša, je treba poskrbeti zase in poiskati pomoč.
- Duševne motnje so posledica slabega starševstva.
Za nastanek duševnih motenj nikoli ni kriv zgolj en dejavnik (npr. starševstvo), temveč gre vedno za preplet okoljskih (npr. zlorabe v otroštvu) in bioloških (npr. dednost, delovanje hormonov) dejavnikov. Tako nekateri z izkušnjo travme v otroštvu nikoli ne razvijejo duševnih motenj, spet drugi, ki so imeli srečno otroštvo s toplimi in podpornimi starši, pa lahko razvijejo duševne motnje. Slabo starševstvo otrokom ne omogoča optimalnega razvoja, vendar samo po sebi ne povzroča duševnih motenj.
- Duševnih motenj ne moremo preventivno preprečiti.
Tako kot lahko preprečimo nastanek ali poslabšanje telesne bolezni in krepimo telesno zdravje, lahko enako naredimo tudi za duševno zdravje. Nastanek ali poslabšanje duševnih motenj lahko preprečimo z izogibanjem dejavnikom, ki vodijo v poslabšanje našega duševnega zdravja, recimo tako, da se poskušamo izogniti stresnim aktivnostim ali se ne družimo z osebami, ki imajo slab vpliv na nas. Preventiva pred duševnimi motnjami lahko zajema tudi različne tehnike – obvladovanje stresa, učinkovito reševanje problemov in sproščanje.
- Duševne motnje so ena izmed oblik intelektualne nezmožnosti ali poškodbe možganov.
V resnici gre za dve različni stanji – duševna manjrazvitost se nanaša na kombinacijo omejitev v intelektualnih zmožnostih in opravljanju vsakodnevnih rutin. Duševne motnje pa predstavljajo široko paleto različnih težav in stanj, ki vplivajo na psihološko plat človeka. Ljudje z duševnimi težavami imajo enako intelektualno zmožnost kot splošna populacija ljudi.
- Duševne težave in motnje so redke.
Duševne težave doletijo vsakega četrtega Slovenca vsaj enkrat v življenju.
- Pred duševnimi težavami sem popolnoma varen.
Duševne težave lahko doživi vsak izmed nas kadarkoli v življenju, ne glede na spol, starost, izobrazbo, prihodek, kulturo, raso ali spolno usmerjenost. Preventivno delovanje lahko zmanjša verjetnost pojava, vendar nihče izmed nas ni popolnoma imun, saj gre za medsebojno vplivanje okolja in biološkega delovanja.
Vir: Nacionalni program duševnega zdravja MIRA
Pogostost težav z duševnim zdravjem
Raziskave Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da ima skoraj milijarda svetovnega prebivalstva težave z duševno motnjo. Veliko težavo pri tem predstavlja nedostopnost ustrezne pomoči, tako zdravstvene kot socialne.
V Sloveniji je na področju krepitve in varovanja duševnega zdravja državni zbor sprejel Resolucijo o Nacionalnem programu duševnega zdravja do leta 2028.
V resoluciji je področje duševnega zdravja naslovljeno celostno. Postavljena so temeljna načela podpore ter skrbi za duševno zdravje posameznika in posredno družbe kot celote. V dokumentu so tudi strateški cilji, ki jih želi država doseči na področju skrbi za duševno zdravje.
Tudi na ravni celotne EU se razvija celovit, v preventivo usmerjen pristop k duševnemu zdravju, za kar je namenjenih več kot 1,2 milijarde evrov sredstev. "Novi pristop priznava, da je duševno zdravje več kot le zdravje, in zato močno vključuje področja, kot so izobraževanje, digitalizacija, zaposlovanje, raziskave, urbani razvoj, okolje in podnebje," lahko preberemo na spletni strani o javnem zdravju v Uniji.
Skrbi se razraščajo med otroki in mladimi
V Evropi smo priča skrbem, tesnobi in občutkom depresije, ki so posledica razmer med pandemijo, ruske agresije na Ukrajino, podnebne krize, naraščajočih življenjskih stroškov, pritiskov digitalne sfere in družbenih medijev. Vsi ti dejavniki so močno poslabšali že tako slabo stanje duševnega zdravja, predvsem otrok in mladih.
Podatki iz poročila Health at a Glance 2022, ki ga izdaja OECD, kažejo, da skoraj vsak drugi mladi Evropejec poroča o neizpolnjenih potrebah po oskrbi duševnega zdravja. Še več, med pandemijo se je delež mladih, ki poročajo o simptomih depresije, v več državah EU več kot podvojil.
Posebej skrb vzbujajoče je, da približno polovica duševnih motenj nastane že v najstniških letih. Slovenska vlada je leto 2023 razglasila za slovensko leto duševnega zdravja. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so za vse letošnje devetošolke in devetošolce v okviru programa za duševno zdravje mladih ponatisnili priročnik Kaj lahko naredim, da mi bo lažje.
Duševno zdravje je univerzalna človekova pravica
NIJZ pripravlja nov akcijski načrt za spopadanje z izzivi s področja duševnega zdravja. Če ga razumemo kot univerzalno človekovo pravico, je namenjen promociji in zaščiti našega dostojanstva, avtonomije in vključenosti v skupnost.
"Kot družba moramo s skupnimi napori zagotavljati okolja, ki krepijo in varujejo duševno zdravje. To so zdravi, varni in spodbudni vrtci, šole, delovna mesta, vse bolj pa je očitno, da moramo zraven šteti tudi digitalna okolja," pravi Matej Vinko, predstojnik Centra za duševno zdravje na NIJZ.
"Pomembno je, da kot družba, povezano, s skupnimi napori zagotavljamo okolja, ki krepijo in varujejo duševno zdravje. To so zdravi, varni in spodbudni vrtci, šole, delovna mesta, vse bolj pa je očitno, da moramo zraven šteti tudi digitalna okolja. Povezano in s skupnimi napori moramo zagotavljati tudi pravico dostopa do kakovostnega zdravljenja, ki ustreza našim potrebam," je ob svetovnem dnevu duševnega zdravja med drugim povedal Matej Vinko, predstojnik Centra za duševno zdravje na NIJZ.
Duševne težave v številkah
Podatki kažejo, da duševne težave prizadenejo približno 84 milijonov ljudi po vsej EU. Te poleg osebnega trpljenja prizadetih prebivalcev s sabo prinesejo finančne posledice za družbo.
Skupni stroški težav z duševnim zdravjem so ocenjeni na več kot štiri odstotke BDP, kar pomeni več kot 600 milijard evrov v 27 državah EU in Združenem kraljestvu.
Stroški večinoma nastajajo zaradi izgubljene produktivnosti, ki je posledica dolgotrajne odsotnosti z dela in delovne nezmožnosti ter prezgodnjih upokojitev.
