Sreda, 26. 10. 2022, 7.00
10 mesecev, 1 teden
Maš to: nova skupnost, ki pomaga nositi težko breme duševne stiske
Mladi se vedno bolj zavedajo pomena duševnega zdravja, ki je bistveni del človekovega zdravja. Dobro duševno zdravje je izredno pomembno za kakovostno življenje posameznika. Znaki duševnih težav so pogosto nevidni, zato jih lažje skrijemo, kar težave samo poglablja in nam onemogoča, da bi razumeli, kaj se nam dogaja. Če bi o duševnih težavah bolj svobodno govorili, bi marsikdo ugotovil, da gre za zelo razširjeno problematiko, mogoče celo za kaj prehodnega, predvsem pa nekaj, kar je povsem človeško in za kar obstaja pomoč.
Čisto vsak od nas lahko prispeva k destigmatizaciji duševnih stisk in pomenu tega, da se je treba aktivno ukvarjati z dobrim počutjem.
Četrtina mladostnikov se spoprijema z duševnimi stiskami
S težavami v duševnem zdravju se spoprijema okoli četrtina mladostnikov, zaradi pandemije, ki je najbolj prizadela duševno zdravje mladih, so ti veliko bolj izpostavljeni tveganju samomorilnega vedenja. Tudi zadnje raziskave kažejo, da najvišje stopnje duševnih stisk navajajo študenti in mlajše odrasle osebe. Razmere so se do konca leta 2021 nekoliko izboljšale, vendar zadostne oskrbe za duševna stanja še vedno ni.
Eden od kanalov, kako spregovoriti o stiskah, je internet
Ozaveščenost o duševnem zdravju narašča, mladi pa postajajo vse bolj odprti in iznajdljivi pri iskanju pomoči. Nekateri na družbenih omrežjih delijo ali izpostavijo svoje težave z duševnimi boleznimi ter tako izvejo, kje dobiti pravo pomoč in zavedanje, da niso sami.
Pot do okrevanja je velikokrat dolgotrajna in težavna. Mladostnik lahko naleti na nerazumevajoče sogovornike, boji se, da bi bil stigmatiziran zaradi bivanja v bolnišnici ali pa že zaradi terapije pri psihiatru, obiska psihologa ali zdravljenja z zdravili.
Na obravnavo v zdravstvenih ustanovah se čaka tako dolgo, da marsikdo niti pomisli ne na to možnost. Zato so tako pomembni prvi stiki, ki jih mladostnik vzpostavi, ko razkrije svoje težave. To so lahko prijatelj, starši, zaposleni v šoli.
Ko te stiska in potrebuješ pomoč: Maš to!
Pri nas obstaja razvejena mreža podpore, ki posamezniku pomaga olajšati duševne stiske. Včasih je začetek poti okrevanja lahko tudi objava v podpornih skupinah na internetu, ki jih je zdaj že kar nekaj.
Eden takšnih spletnih projektov je tudi pobuda Maš to!, ki je namenjen mladim, da bi lažje prepoznavali svoje težave, in jih spodbuja, da bi se aktivno lotili reševanja.
Mladi, ki se spoprijemajo z občutki tesnobe, stresa ali slabih odnosov (doma, s prijatelji, v službi) ter so na točki v življenju, ko želijo izvedeti več o stiskah, ki jih doživljajo, in bolje poznati svoja čustva, lahko izkoristijo Maš to! kot prvega sogovornika pri spoprijemanju z vsakodnevnimi izzivi in duševnimi stiskami.
V projektu sodelujejo tudi priznani strokovnjaki, ki mladim svetujejo z zanimivimi članki.
ZAČNI SLEDITI SKUPNOSTI Maš to!
PREVERI ZAPISE STROKOVNJAKOV
S projektom Maš to! želijo v Zavarovalnici Sava pokazati, da se zavedajo težav mladih, med katerimi se vse pogosteje znajde tudi duševna stiska. Mlade želijo opolnomočiti in pripraviti k temu, da pri sebi bolje prepoznavajo duševne stiske, da si znajo v manj zahtevnih položajih pomagati sami ter da znajo prepoznati resnejše težave in pravočasno poiščejo strokovno pomoč.
V Zavarovalnici Sava se zavedajo, da ta projekt ne more (in tudi ne želi) nadomestiti strokovne pomoči, lahko pa je več kot dobrodošla prva stopnička na poti k boljšemu počutju.
Stres dvakrat večji, osamljenost kar trikrat
Vedno več stresa med mladimi povzročajo spremembe v družbi, na trgu dela, v družinskih odnosih, v materialnem stanju družine. Velik vpliv ima tudi velika količina časa, ki ga preživijo pred zasloni, ta pa se je še povečal zaradi pandemije covid-19.
A za vse ne moremo kriviti pandemije. Raziskava o položaju mladih v Sloveniji Mladina 2020 kaže, da se je stres med mladimi od leta 2010 do danes povečal več kot dvakrat, osamljenost se je skoraj potrojila, tudi strahovi so v porastu. Tudi količina predpisanih zdravil za zdravljenje duševnih motenj se med mladimi močno povečuje. Po podatkih NIJZ so leta 2015 mladim od 15. do 19. leta predpisali 73 več tovrstnih zdravil kot leta 2008.
Mladi bolj pripravljeni na pogovor kot starejši
Število otrok in mladostnikov, ki iščejo zdravniško pomoč zaradi duševnih in vedenjskih motenj, se je v zadnjih letih izrazito povečalo. Se pa odnos družbe do duševnih težav izboljšuje. Tako so mladi bolj pripravljeni na pogovor o duševnem zdravju kot starejši.
Pridruži se skupnosti Maš to!
Po raziskavi Mladina 2020 se največ mladih, ki se aktivno spoprijemajo s težavami v duševnem zdravju, teh težav loti tako, da se pogovorijo s prijateljem ali drugo bližnjo osebo. Na drugem in tretjem mestu sta meditacija in molitev, sledijo pa že droge in alkohol. Obisk psihiatra ali psihologa je šele na petem mestu, potem bi si pomagali z zdravili brez recepta in z zdravili na recept, kot najmanj priljubljeno možnost pa so navedli obisk terapevta zunaj okvirov uradne medicine.
Kam po pomoč v duševni stiski?
Pomembno vlogo pri spodbujanju pogovora o duševnem zdravju imajo tudi različna družbena omrežja, ki podpirajo iskanje pomoči.
Možnosti za strokovno pomoč je v Sloveniji kar nekaj. Na voljo so centri za duševno zdravje, telefoni za pomoč v stiski, Center za psihološko svetovanje Posvet, tu so poleg Društva SOS telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja in Društva za nenasilno komunikacijo tudi druga društva: Ozara, Altra, Vezi, Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje.
Za nujne primere pa poiščemo pomoč pri osebnem zdravniku, v regionalnem centru za duševno zdravje odraslih, v urgentni psihiatrični ambulanti v Ljubljani, Mariboru, Vojniku ali Ormožu in v Dežurni psihiatrični službi ljubljanskega Centra za mentalno zdravje. Za otroke in mladostnike je na voljo tudi dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, v Mariboru pa na Kliniki za pediatrijo.
Prvo psihološko pomoč lahko ponudimo vsi
Prva psihološka pomoč je pomoč, ki jo lahko ponudi vsak od nas. Gre za pogovor brez vrednotenja, obsojanja in zmanjševanja občutkov, za spodbujanje, da človek v stiski čim prej poišče strokovno pomoč.
