Torek, 18. 4. 2023, 14.12
1 leto, 7 mesecev
Skrb za duševno zdravje zaposlenih se obrestuje
Duševne stiske v naši družbi so v porastu. Letni stroški z delom povezanega stresa in težav v duševnem zdravju v EU že presegajo štiri odstotke bruto domačega proizvoda. O razsežnosti teh težav, obvladovanju tveganj, izzivih in tudi dobrih praksah so spregovorili na posvetu v Ljubljani. Gostje so se strinjali, da je skrb za telesno in duševno zdravje zaposlenih naložba, ki se obrestuje vsem: posamezniku, delodajalcu in družbi.
Po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu lahko od 50 do 60 odstotkov izgubljenih delovnih dni pripišemo stresu in posledicam neobvladanih psihosocialnih tveganj v povezavi z delom. Obenem so po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) duševne stiske v Sloveniji že dve leti zapored četrti najpogostejši razlog za bolniške odsotnosti z dela. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu navaja, da se vsak vloženi evro v promocijo duševnega zdravja pri delu povrne v višini od 2,5 do 4,7 evra, po nekaterih raziskavah celo do 13,6 evra. Vse to, zahvaljujoč znižanju stroškov, ki nastajajo zaradi absentizma in fluktuacije, ter po drugi strani povečanju produktivnosti in drugih pozitivnih učinkov, ki jih prinaša delovno okolje, naklonjeno duševnemu zdravju.
Kaj lahko za svoje zdravje storimo sami in kaj delodajalci?
Obvladovanje tveganj na področju duševnega zdravja je za delovne organizacije izziv, a hkrati pomemben gradnik uspeha in rasti, izhaja iz sporočil gostov današnjega posveta Skrb za duševno zdravje zaposlenih: vaša dobra naložba, ki je bil v digitalnem centru Triglav Lab. Na kaj opozarjajo in kaj, izhajajoč iz izkušenj, priporočajo?
"V svetu, kjer se zdi, da nič več ni obvladljivo, je izjemno pomembno, da se zavedamo pomena psihične odpornosti in načinov, kako jo povečati, da se ne zlomimo. Psihična odpornost je namreč sposobnost posameznika, da se učinkovito spopada s stresom in izzivi ter ohranja pozitivno in produktivno vedenje v stresnih razmerah, na delovnem mestu pa še zlasti povečuje splošno dobro počutje. Neobvladovanje stresa in psihološki izzivi posameznika lahko zelo negativno vplivajo na ves tim in vzdušje," poudarja Ajša Vodnik, generalna direktorica AmCham Slovenija in podpredsednica AmChams in Europe, ki je predstavila tudi dobre prakse domačih delodajalcev in podjetij v tujini.
Psihiater in psihoterapevt Miran Možina, psiholog Aleš Vičič in generalna direktorica AmCham Slovenija Ajša Vodnik na posvetu o izzivih na področju duševnega zdravja (z leve proti desni). Po besedah psihologa Aleša Vičiča lahko vodja/menedžer veliko naredi za duševno zdravje sodelavcev. "Najprej z osnovnimi pristopi, kot so jasni cilji, pravočasne odločitve, pravičen sistem plač in nagrajevanja. Potem pa z 'mehkimi veščinami', kot so priznanje, pohvala in zaupanje. Ob morebitni duševni stiski sodelavca je pomembno, da zna vodja pristopiti, prisluhniti in pomagati," svetuje Vičič, ki poudarja tesno povezanost skrbi za telesno in duševno zdravje. Stres namreč negativno vpliva na telo, gibanje pa pozitivno vpliva na upad doživljanja stresa, dvig motivacije in drugo. "Vlaganje v telesno zdravje bo omililo in omogočilo – ne pa rešilo – težave posameznika na psihološkem področju," dodaja.
Nas je covid-19 predramil?
Psihiater in psihoterapevt Miran Možina meni, da je porast duševnih stisk posledica velikih sprememb družbenih razmer, ki se je zgodila v zadnjih desetletjih. Tehnološki razvoj je izjemno pospešil ritem naših življenj. Ob hitenju v vsakdanjem življenju pa so globlje potrebe in želje večkrat preslišane. "Ustavimo se, poglejmo vase, poglejmo vase v varnem odnosu s terapevtom in mogoče bomo odkrili nekaj, kar zelo potrebujemo zato, da bi vzdrževali dobro duševno ravnovesje, pa tudi, da bi razvijali dobre in sodelovalne odnose z drugimi," svetuje Možina.
Poudarja še, da sta povečano zanimanje in skrb javnosti za varovanje duševnega zdravja na delovnem mestu in na sploh ena od pozitivnih posledic pandemije covid-19. "Stres na delovnem mestu je bil že pred pandemijo in ostaja tudi po njej eden od največjih razlogov za krajše in daljše bolniške odsotnosti z dela. Ker so med najpogostejšimi razlogi za negativni stres na delovnem mestu (pre)velike delovne obremenitve in časovni pritiski, neustrezni načini vodenja ter slabo ravnovesje med delom in vsakdanjim življenjem zaposlenih, je eden od glavnih izzivov za delodajalce, kako preventivno zmanjševati te dejavnike tveganja," je povedal Možina.