Četrtek, 4. 1. 2018, 16.37
6 let, 11 mesecev
Nevarne bolezni, ki se lahko hitro vrnejo v Slovenijo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,75
Zaradi programov cepljenj v Sloveniji se zdi, da so nekatere hude bolezni pri nas stvar preteklosti, a se zaradi padanja deleža precepljenosti pri nekaterih boleznih te lahko hitro ponovno pojavijo, kot kažejo primeri ošpic.
Že včeraj, ko so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) potrdili prvi primer ošpic letos pri nas, smo poročali, da v Sloveniji precepljenost - delež cepljenega prebivalstva - v zadnjih letih upada. Večina zdravnikov zadnja leta opozarja, da lahko z zavračanjem cepljenj zbolimo za resno boleznijo, proti kateri nimamo učinkovitih zdravil.
Preberite še:
- Ošpice: ali tudi Sloveniji grozi epidemija zaradi nizke precepljenosti?
- V Srbiji zaradi ošpic umrl dveletni otrok
Video: Planet TV
Delež precepljenosti ni na nizki ravni le pri ošpicah (Slovensko povprečje je lani znašalo 92,3 odstotka). Po podatkih NIJZ, ki vsako leto pripravi analizo izvajanja cepljenja v Sloveniji z namenom ugotavljanja precepljenosti proti posameznim nalezljivim boleznim, so bila v šolskem letu 2016/2017 obvezna cepljenja proti ošpicam, mumpsu, rdečkam, davici, tetanusu oslovskemu kašlju in hepatitisu B. Cepljenje proti humanim papiloma virusom (HPV) se je izvajalo kot neobvezno cepljenje.
Cepljenje je rešilo več življenj kot katerikoli drug javnozdravstveni ukrep, poudarjajo na NIJZ.
Precepljenost proti hepatitsu B (s tremi odmerki cepiva) je bila 88,7-odstotna, medtem ko je bila v šolskem letu 2012/2013 90,4-odstotna.Virus hepatitisa B (HBV) povzroča vnetje jeter. Okužba se najpogosteje prenaša ob izpostavljenosti okuženi krvi in spolnih odnosih z okuženo osebo, lahko pa tudi z okužene matere na novorojenca. Pri najhujši obliki bolezni je zaradi popolne odpovedi delovanja jeter potrebna presaditev. Kronična okužba lahko povzroči celo karcinom jeter, ki je smrten in se slabo odziva na trenutno dostopna zdravila.
Precepljenost proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (z drugim odmerkom cepiva) je bila 94,2-odstotna, v šolskem letu 2012/2013 pa 96-odstotna.
Mumps je virusna bolezen, ki primarno povzroča vnetje žlez slinavk. Najpogosteje prizadene otroke, stare od pet do devet let, lahko pa se pojavi tudi pri odraslih. Težja oblika bolezni je pogostejša pri odraslih osebah, pri otrocih poteka v blažji obliki. Prenaša se s kužnimi kapljicami, slino ali z neposrednim stikom prek sluznice nosu in ust. Bolezen je redko smrtna.
Rdečke so virusna nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus rdečk. Prirojene rdečke oziroma kongenitalni rubela sindrom (CRS) je pomemben vzrok za okvare pri razvoju ploda. Če se ženska okuži z virusom v zgodnji nosečnosti (prvih deset tednov), obstaja 90-odstotna možnost, da se bo virus prenesel na plod. To lahko povzroči prirojene rdečke ali celo smrt ploda. Najpogostejše posledice prirojenih rdečk so gluhost, okvare oči, prirojene srčne bolezni in duševna zaostalost. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da prirojene rdečke vsako leto še vedno povzročijo 700 tisoč smrti.
Precepljenost proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju je bila 93,7-odstotna, v šolskem letu 2012/2013 pa 94,6-odstotna.
Davica je huda nalezljiva bolezen, ki jo povzroča bakterija Corynebacterium diphteriae s svojim strupom. Za bolezen je značilna vnetna reakcija na sluznici nosu, žrela, kože, kjer se razvije belkasta obloga. Iz žrela se obloga lahko širi v sapnik in sapnice ter povzroči zadušitev. Okužba lahko poteka brez simptomov ali pa kot huda smrtna bolezen.
Tetanus ali mrtvični krč je bolezen, ki jo povzroča nevrotoksin bakterije Clostridium tetani, katerega spore so lahko zaradi živalskih iztrebkov prisotne tudi v zemlji. Za tetanusom lahko zboli vsak, čeprav je bolezen že prebolel. Pri novorojenčkih se kot prvi znak pojavi odsotnost sesanja od tri do 28 dni po rojstvu. Novorojenčki prenehajo pridobivati težo in njihova telesa postanejo otrdela, pojavijo se krči. Zaradi krčev lahko pride do zlomov hrbtenice in drugih kosti. Lahko se pojavijo motnje srčnega ritma in koma. Med sekundarnimi okužbami je pogosta pljučnica. V primeru neonatalnega tetanusa je izid največkrat smrtni.
Oslovski kašelj je bolezen dihal, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis, ki se nahaja v ustih, nosu in žrelu. Otroci, ki zbolijo, imajo lahko epizode kašlja, ki trajajo os štiri do osem tednov. Bolezen najbolj ogroža dojenčke in majhne otroke. Oslovski kašelj je še vedno pomemben vzrok smrti pri dojenčkih, mlajših od šest mesecev. Najpogostejša od zapletov je bakterijska pljučnica, ki ima tudi najvišjo smrtnost. Od drugih zapletov so mogoči še vročinski krči, prenehanje dihanja, izguba apetita, vnetje srednjega ušesa, dehidracija in nevrološke posledice (možganske krvavitve) zaradi zmanjšanega dotoka kisika v možgane.
Precepljenost proti okužbam s HPV je bila 46,4-odstotna, kar je nekoliko več kot v šolskem letu 2013/2014, ko je bila 45,5-odstotna. Podobno je s precepljenostjo proti tetanusu, ki je bila 95,7-odstotna, skoraj pet odstotnih točk več kot v šolskem letu 2013/2014.
Okužba s HPV lahko povzroča predrakave spremembe materničnega vratu hujše stopnje in raka materničnega vratu, genitalne bradavice (kondilome) in papilome grla. Obstaja več kot 200 različnih genotipov HPV. Okužba s HPV je spolno prenosljiva. HPV so glavni vzrok za nastanek raka materničnega vratu, povezani pa so tudi z nastankom drugih vrts raka tako pri moških kot pri ženskah. Za okužbo s HPV ni zdravila, lahko pa se zdravijo bolezni, ki nastanejo kot posledica te okužbe.
Vir: NIJZ
V Sloveniji je delež cepljenja zelo nizek tudi proti klopnem meningoencefalitisou. Na NIJZ ocenjujejo, da se redno cepi le okoli 7,5 odstotka prebivalstva, čeprav se Slovenija uvršča med endemske države z najvišjo obolevnostjo za klopnim meningoencefalitisom.
Klopni meningoencefalitis (KME) je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki je v Sloveniji endemična. Bolezen ogroža predvsem ljudi, ki se v obdobju aktivnosti klopov zadržujejo v naravnih žariščih bolezni. Virus KME se lahko prenaša tudi z vnosom nepasteriziranega mleka ali mlečnih izdelkov, narejenih iz mleka kužne živine. Pri starejših bolnikih, posebej starejših od 60 let, se pogosteje pojavlja resen potek bolezni, ki lahko vodi v paralize in večkrat pušča trajne posledice (slabši spomin, motnje ravnotežja, glavobol, motnje govora, slabši sluh, pareze). Smrtnost pri bolnikih s KME je od 0,5- do dva odstotka.Vir: NIJZ
Tudi precepljenost proti sezonski gripi je v Sloveniji zelo nizka, delež cepljenih v starostni skupini 65 let in več pa se v zadnjih sezonah celo znižuje in je v sezoni 2015/16 znašal le 10,4 odstotka. Po ocenah v Sloveniji vsako leto za gripo zboli več kot pet odstotkov prebivalstva, to je več kot sto tisoč ljudi.
Vir: NIJZ
Nizka je tudi precepljenost proti pnevmokoknim okužbam; pri otrocih znaša okoli 50 odstotkov
Vir: NIJZ
S cepljenjem vseh starostnih skupin naj bi vsako leto po svetu preprečili med dvema in tremi milijoni smrti zaradi davice, tetanusa, oslovskega kašlja, ošpic in rdečk.
Strokovnjaki poudarjajo, da čeprav cepljenje ne zagotavlja stoodstotne zaščite pred boleznimi, lahko že manjše število necepljenih ljudi povzroči, da se redke bolezni znova pojavijo, čeprav so že dolga leta praktično iztrebljene. Posebej poudarjajo, da se lahko pojavijo v t. i. nerazvitih državah, zaradi vse večje mobilnosti ljudi pa se lahko nato hitro širijo.
Vir: NIJZ
Kolektivna odpornost se pojavi z visokim deležem cepljenih v ciljni skupini (90–95 odstotkov). Z zniževanjem precepljenosti lahko nalezljive bolezni ponovno izbruhnejo, prav tako pa niso omejene na t. i. nerazvite države. "Ustvarjeni so pogoji za pojav epidemij bolezni, ki so lahko smrtno nevarne," je na lanskem posvetu o precepljenosti v Sloveniji dejal Pavel Poredoš, dr. med., predstojnik Katedre za interno medicino na Medicinski fakulteti ljubljanske univerze in predsednik Slovenske medicinske akademije. "Pojavi ošpic, otroške paralize, nevarne bakterijske pljučnice in meningitisa ter nepopravljive posledice, ki jih te bolezni pustijo na zdravju, so nenehen opomin in slaba vest družbe," pa je dejala Alenka Kraigher, dr. med., z NIJZ.
