Sreda, 21. 8. 2019, 14.12
4 leta, 8 mesecev
Namerno prerezane bale sena niso redkost #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,15
16
Po sezoni, kakršna je bila letošnja, ko zaradi obilnega deževja spomladi kmetje dolgo niso mogli kositi, sušiti in spravljati sena, je vsaka bala suhe krme še kako pomembna. Poleg vremena pa krmo za živino ogrožajo tudi nepridipravi, ki se bal lotijo z rezili. Enemu od kmetov iz okolice Novega mesta so v tem tednu prerezali okoli 15 bal, drugemu pa so jih pred dvema letoma v eni noči prerezali kar 190, primera pa še zdaleč nista osamljena.
Ker gre za zelo elastičen material, rez povzroči veliko odprtino, dostop kisika do krme pa povzroči njeno plesnjenje in gnitje. Cena bale se giblje med 40 in 50 evri. Če ima kmet srečo in to opazi hitro, lahko bale ponovno zaščiti, a to je spet dodaten strošek.
Poškodovanih je bilo okoli 15 bal.
"Poškodovali so nam okoli 15 silažnih bal. Seveda sem takoj poskusil škodo popraviti z lepilnim trakom, a ker so bili rezi narejeni pravokotno na smer ovijanja in je ta material zelo elastičen, svoje pa doda tudi močno sonce in visoke temperature, trak enostavno sile ne zdrži in ponovno poči.
Edina učinkovita rešitev bi bila ponovno ovijanje bal, kar pa predstavlja velik strošek. Imamo stroj, ki opravlja baliranje in ovijanje v skupnem procesu in za naknadno ovijanje ni primeren, torej bi moral najeti še zunanjo storitev ovijanja," nam je pojasnil kmet iz okolice Novega mesta. Kot pravi, policije o dogodku ni obvestil.
Ob prestavljanju bal se lahko poškodujejo tudi te, ki ostanejo cele
Bale ima zložene v treh etažah, poškodovali pa so mu pretežno bale, ki so na tleh. To pomeni, da mora najprej odstraniti vse bale nad njimi, če želi ponovno zaščititi spodnje. A ker se bale med skladiščenjem nekoliko posedejo in tudi spremenijo obliko, je prelaganje brez poškodb skoraj nemogoče oziroma bi jih ob tem poškodoval še dodatnih 15 ali več, je pojasnil.
"Odločil sem se, da bom te bale skušal čim prej pokrmiti, vendar je do tega dogodka prišlo v zelo neugodnem času visokih temperatur, ko živali trpijo vročinski stres in uživajo manj krme, medtem ko nasprotno kvarni procesi v takih razmerah delujejo hitreje. Vse je začaran krog," pravi kmet, ki je prepričan, da bo moral zato velik del krme iz poškodovanih bal preprosto zavreči.
Zaradi kisika, ki ima pri rezih dostop do sena, to hitro propada.
"Predvidevam, da gre zgolj za objestnost"
Prepričan je, da ni šlo za to, da bi se nekdo želel prepričati, ali je v balah res seno oziroma da bi bale poškodovali, ker bi koga skrbelo, da so v njih odpadki, kakor se je pred časom zgodilo na Študi pri Domžalah, ko je bale z odpadno embalažo na travnik postavilo podjetje za sortiranje odpadkov.
"Storilec je gotovo vedel, kakšne posledice bo imelo njegovo dejanje. Predvidevam, da gre tu zgolj za objestnost. Žalostno je, da imamo ob tem, ko nam divji prašiči uničujejo travnike in posevke koruze, ko na drugem koncu Slovenije volkovi in medvedi koljejo črede domačih živali, opravka še z neodgovornimi objestnimi dejanji," pravi kmet.
"Ves vloženi trud je zaman"
Z balami kmetje ravnajo zelo skrbno, saj jim je vsaka zelo pomembna. Kot nam je povedal, sta bale z očetom balirala in skladiščila v nočnem času, da sta jih ubranila pred napadom vran, ki jih že na travniku poškodujejo s kljuni.
"Delala sva celo noč, zjutraj šla direktno s traktorja v hlev in potem spet na delo. Ko je ta objestnež morda sladko spal ali se zabaval, sva se midva trudila, da jih med transportom nisva veliko poškodovala. Krma v njih je najkvalitetnejša, kar je imamo, namenjena je visoko produktivnim kravam molznicam. Zdaj pa je vse zaman – gnojenje, košnja, sušenje, spravilo, ogromno truda in stroškov. Nekomu se je zdelo zabavno, pa jih je malo razrezal," pravi razočarani kmet, ki pravi, da razume, da škodo povzroči divjad, ne razume pa, zakaj bi nekaj takšnega namerno naredil človek.
Poškodbe na balah videli šele, ko je skopnel sneg
Pod fotografijami poškodovanih bal, ki jih je objavil kmet iz Novega mesta, so se na družbenem omrežju Facebook odzvali tudi številni drugi kmetje, ki vedo, kaj takšna škoda zanje pomeni, med njimi nekaj takšnih, ki se jim je to že zgodilo.
Med komentarji je bila objavljena tudi fotografija prerezanih in močno poškodovanih bal na zasneženem travniku.
Krma iz teh bal za krave molznice ni bila več primerna.
Fotografijo je posnel brat oškodovanega kmeta in povedal, da je bilo pozimi prerezanih okoli 19 bal, kar zanje pomeni približno enomesečno zalogo hrane. Ker je bila to trava prve košnje, je bila namenjena kravam molznicam, a da so bale prerezane, so opazili šele, ko je sneg skopnel, zaradi česar krma zanje ni bila več primerna. Tudi oni prihajajo iz okolice Novega mesta, in sicer so od kmeta, ki so mu bale porezali v tem tednu, oddaljeni le nekaj vasi.
"Šlo je za objestnost, morda za kako zamero ali pa je kdo na ta način sprostil napetost. Že tako bale napadajo tudi medvedi, ki razkopljejo cele. Poškodujejo jih tudi vrane s svojimi ostrimi kljuni, a takrat je morda treba zavreči le en del krme, ne cele, kot se zgodi, če nekdo balo tako poreže," je povedal sogovornik.
Kmet, ki je prerezane bale odkril v tem tednu, je reze želel prekriti z lepilnim trakom, a zaradi vremenskih razmer in materiala ni bil uspešen.
190 bal so kmetu z Dolenjskega razrezali v eni noči
Kot nam je povedal Dejan Kastelic z Biča na Dolenjskem, so jim nepridipravi 1. julija 2017 prerezali 190 bal. Datum si je tako dobro zapomnil, ker je bilo to na dan oziroma noč njegove poroke – bale so prerezali ponoči, ko jih ni bilo doma.
"Bale smo imeli na najetem prostoru približno kilometer stran od kmetije. Dogodek smo prijavili policiji, ki je s prizorišča vzela tudi prstne odtise, a storilca do danes niso našli. Povedali so nam le, da je bilo ljudi več, saj tako velikega števila bal v eni noči en sam človek ne bi uspel prerezati. Porezano je bilo vse, kar so uspeli doseči z roko in rezili, bale pa niso bile le porezane, temveč so nekaterim celo odstranili folijo in jih zelo močno poškodovali," je povedal Kastelic.
Po posvetu s Kmetijskim inštitutom Slovenije so se odločili, da bodo bale ponovno ovili v folijo. Takoj naslednji dan jim je na pomoč priskočilo več sosedov in vse od sedme ure zjutraj do večera so poškodovane bale ponovno ovijali v folijo s petimi stroji. Kot pravi, jim je na veliko srečo uspelo rešiti vse, Kastelic je zavrgel le eno balo, ki se mu je zdela sumljiva, saj je bilo videti, kot da so jo z nečim polili.
Zaradi takojšnjega ponovnega ovijanja je bila škoda "le" strošek folije
S krmo, ki so jo takoj ponovno ovili, je bilo kasneje vse v redu. Ker mu je uspelo rešiti skoraj vse, je bilo v njegovem primeru materialne škode "le" za okoli 850 evrov, kar je predstavljalo strošek folije za ponovno ovijanje. V primeru, da poškodb ne bi odkrili takoj in bi morali bale zavreči, bi ostal brez krme za pol leta. Ker se ena bala sena prodaja za okoli 40 ali 50 evrov in bi moral izgubljeno krmo nadomestiti z novo, bi to lahko pomenilo tudi do deset tisoč evrov škode.
Kot je dejal, bal na tistem mestu ne shranjujejo več, prestavili so jih bližje hiši. Tudi sam pozna še druge podobne primere in ve, da njihov ni edini.
Kot so nam povedali na generalni policijski upravi, podatkov o tem, koliko je takšnih primerov, posebej ne zbirajo.
"V primeru takih prijav bi policija opravila vsa preiskovalna dejanja v skladu z Zakonom o kazenskem postopku – opravila bi ogled, zavarovala materialne dokaze in nadaljevala zbiranje obvestil s ciljem odkritja storilca. Pri tem bi sodelovali tudi z veterinarsko službo," so pojasnili.
V primeru pojava takih primerov bi šlo v primeru poškodovanja za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari. V 220. členu kazenskega zakonika so kazni opredeljene tako:
1. Kdor tujo stvar poškoduje, uniči ali napravi neuporabno, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let.
2. Če je povzročena škoda velika, se storilec kaznuje z zaporom do petih let.
3. Pregon za dejanje iz prvega odstavka tega člena se začne na predlog.
Če bi ugotovili, da je storilec želel onesnažiti krmo zato, ker bi s tem hotel zastrupiti živali, pa so sankcije po 337. členu kazenskega zakonika opredeljene tako:
1. Kdor s kakšno škodljivo snovjo onesnaži živila in tako povzroči nevarnost za življenje ali zdravje ljudi, se kaznuje z zaporom do treh let.
2. Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno iz malomarnosti, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh mesecev.
3. Če ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena za posledico hudo telesno poškodbo ene ali več oseb, se storilec kaznuje za dejanje iz prvega odstavka z zaporom do petih let, za dejanje iz drugega odstavka pa z zaporom do treh let.
4. Če ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje za dejanje iz prvega odstavka z zaporom od enega do dvanajstih let, za dejanje iz drugega odstavka pa z zaporom od enega do osmih let.
5. Kdor s kakšno škodljivo snovjo onesnaži živalsko krmo ali druga krmila, ki so namenjena za prehrano živali, in tako povzroči nevarnost za življenje ali zdravje živali, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
6. Če ima dejanje iz prejšnjega odstavka za posledico pogin živali večje vrednosti ali večjega števila živali, se storilec kaznuje z zaporom do treh let.
16