Četrtek, 8. 6. 2023, 7.46
1 leto, 6 mesecev
Na Zpizu obravnava novele pokojninskega zakona
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,24
Na dnevnem redu današnje seje sveta zavoda je med drugim tudi predlog za delitev sredstev za rekreativno, športno in kulturno dejavnost uživalcem pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja v letu 2023.
Na svetu Zpiza so ob obravnavi vladnega predloga novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju izpostavili dileme ob predlagani uvedbi zagotovljene vdovske pokojnine. Slišati je bilo opozorila, da gre za parcialno rešitev, ki lahko ustvari nove krivice in vodi v slabljenje prvega pokojninskega stebra.
Generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) Marijan Papež je v današnji razpravi na seji sveta izrazil veselje nad vključevanjem instituta zagotovljene vdovske pokojnine, za kar so si po njegovih besedah prizadevali vrsto let. Bi pa bile, kot je poudaril, potrebne dopolnitve, saj je predlagana rešitev parcialna. Po njegovih besedah mora biti zagotovljena sorazmernost in mora biti pokojnina odraz plačanih prispevkov, saj bi sicer mladim dali sporočilo, da prispevkov ni treba plačevati.
Ob tem je navedel primer zakoncev, ki imata vsak po 15 let delovne dobe in torej niti skupaj ne dosegata 40 let, bi pa po predlogu lahko eden po smrti drugega prejemal zagotovljeno vdovsko pokojnino. Prav tako bi moral zavod po njegovih besedah preverjati upravičenost do vdovske pokojnine v primerih, ko nekdo prejema sorazmerni del pokojnine, ker del pokojnine prejema iz tujine.
Bodo pokojnine v prihodnosti odražale vplačane prispevke?
Tudi predstavnica upokojenskih organizacij v svetu Anka Tominšek je opozorila, da bo v primerih, ko sta imela zakonca skupaj manj kot 40 let delovne dobe, nekdo upravičen do zagotovljene vdovske pokojnine in bo tako prejemal enako kot tisti, ki je delal 40 let. "Kdo bo še hotel plačevati prispevke in se vključevati v delovni proces?" je vprašala.
Tominškova sicer ne nasprotuje temu, da se izboljša materialni položaj za vdove in vdovce, ki prejemajo najnižje pokojnine, je pa treba po njenih besedah razmisliti o rešitvah, da ne bodo ustvarjali novih krivic in prizadeli tistih, ki imajo veliko daljšo delovno dobo. Posvarila je tudi pred tem, da bi "izničili prvi pokojninski steber in šli na temeljni dohodek ter vsakemu dali enako, neodvisno od tega, koliko je delal".
Podobno dilemo je izpostavil predstavnik sindikalnih zvez Andrej Zorko. Na njegovo pobudo bo svet Zpiza na dopisni seji tako odločil o predlogu, da se ministrstvu za delo zastavi vprašanje, ali bodo šli v smeri krepitve zagotavljanja stabilnosti prvega pokojninskega stebra in ali bodo pokojnine v prihodnosti odražale vplačane prispevke. Zorko je opozoril še, da zakonski predlog v sedanji obliki ni bil v javni razpravi in obravnavan v okviru socialnega dialoga.
Svet Zpiza je tako sprejel sklep, da je treba pri oblikovanju zakonodajne rešitve instituta zagotovljene vdovske pokojnine "zasledovati sorazmernost pri priznavanju te pravice na način, da se pri tistih, pri katerih lastna in vdovska pokojnina ne dosegata višine zagotovljene vdovske pokojnine, pokojnina odmeri največ v višini skupnega zneska lastne in vdovske pokojnine" ter da je pri upravičenosti do zagotovljene vdovske pokojnine treba upoštevati tudi prejemke iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih upravičenec prejema iz tujine.
Nekateri so se v razpravi dotaknili tudi predloga v noveli, da se delovnim invalidom, ki so delali krajši delovni čas in se bodo upokojevali od 1. januarja 2024, pri odmeri pokojnine kot osnova upošteva dohodek, ki bi ga prejemali, če bi delali za polni delovni čas. Po Papeževem mnenju bo treba ob pripravi pokojninske reforme odgovoriti tudi na vprašanja, ali je sistem invalidskih nadomestil pravičen ali ne.
Prav tako je svet zavoda danes med drugim sprejel sklep za razdelitev sredstev za rekreativno, športno in kulturno dejavnost uživalcem pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja v letu 2023, s čimer so na podlagi razpisa med društva, zveze in sindikalne organizacije razdelili 300.000 evrov.
