Torek, 27. 12. 2022, 6.15
1 leto, 11 mesecev
Petrol s to potezo zagrozil Hrvatom
Petrol bo v sredo med 12. in 13. uro zaprl večino svojih prodajnih mest na Hrvaškem, s čimer želi hrvaško vlado opozoriti na nujnost oblikovanja drugačne rešitve za regulacijo cen naftnih derivatov. Kot poudarjajo, oskrba z energenti sicer še ni ogrožena, a se lahko to v primeru nadaljevanja takšne regulacije spremeni.
Kot je v izjavi po današnji skupščini delničarjev Petrola v Ljubljani povedala predsednica uprave Nada Drobne Popovič, bodo nemoteno obratovali le tisti bencinski servisi, za katere je Petrol podelil koncesijo. "Gre za poziv vladi, da bo treba sesti za skupno mizo in najti način zanesljive oskrbe v prihodnjem letu," je dejala.
Trenutna regulirana marža jim namreč po njenih besedah že letos ni omogočila pokritja stroškov in je povzročila 45,6 milijona evrov izgube. Zagotovitev oskrbe so jim tako omogočile le dolgoročne pogodbe.
Ob tem je Drobne Popovičeva spomnila na težave na Madžarskem v začetku meseca, ko so zaradi pomanjkanja goriva na bencinskih servisih nastale dolge čakalne vrste. "Če je trg predolgo reguliran, lahko v pogojih, kot so danes, namreč regulacije privedejo do motenj z oskrbo z naftnimi derivati," je dejala.
Na Hrvaškem dobave po njenih besedah trenutno še niso pod vprašajem, a želijo vlado opozoriti, da je treba ukrepati, preden se to zgodi.
V Sloveniji zanesljivost oskrbe ni ogrožena
V Sloveniji zanesljivost oskrbe medtem ni ogrožena. Če bi vlada znova določila najvišjo dovoljeno maloprodajno ceno goriv in hkratno obveznost njihove prodaje, pa se to lahko spremeni, je dodala Drobne Popovičeva.
V Sloveniji se maloprodajne cene goriv namreč vsakih 14 dni izračunavajo na podlagi vnaprej znane formule, na Hrvaškem pa vlada najvišje dovoljene cene vsakih 14 dni določi z uredbo.
Na Hrvaškem liter 95-oktanskega bencina na bencinskih servisih zunaj avtocest trenutno stane 9.630 kun oziroma 1,28 evra, liter dizla pa 10.840 kun oziroma 1,44 evra. V Sloveniji sta ceni pri 1,242 oziroma 1,467 evra.
Regulacija cen naftnih derivatov Petrolu povzročila za 194,1 milijona evrov škode
Regulacija cen naftnih derivatov je povzročila Petrolu na vseh trgih, kjer je navzoč, za 194,1 milijona evrov škode, skupna škoda zaradi regulacije vseh energentov znaša 210 milijonov evrov. S temi številkami so se danes na skupščini seznanili delničarji družbe, ki so izvedeli tudi, da se uprava pripravlja na vložitev odškodninskih tožb.
Zahtevo za sklic skupščine sta vložili družbi Vizija holding in Vizija holding ena, ki ju vodi poslovnež Dari Južna in ki imata skupaj v lasti 6,66 odstotka delnic Petrola. Kot opozarjata, je regulacija pomembno vplivala na poslovanje vse skupine Petrol.
Drobne Popovičeva: Državno odvetništvo mora odgovoriti v treh mesecih, sicer bomo tožili
Na seji, ki je bila sklicana na zahtevo družb Darija Južne, je predsednica uprave Nada Drobne Popovič razložila, da točke o odpoklicu nadzornika Aleksandra Zupančiča ne bo, ker so dopolnitev dnevnega reda, ki ga je zahteval državni SDH, pozabili objaviti v Ajpes, poročajo Finance.
Drobne Popovičeva je govorila o tem, kako jim je še Janševa vlada obljubila, da bo nadomestila škodo iz regulacije cen goriv od marca, a se tega, čeprav so goriva nekaj časa morali kupovati pod maloprodajno ceno, ni držala. V nadaljevanju je povedala, da te ne vrača niti Golobova vlada, čeprav je uprava od začetka regulacije na gospodarsko ministrstvo poslala 19 dopisov.
Škoda iz regulacije cen za obdobje med 15. marcem in 20. junijem znaša 106,93 milijona evrov, je povedala Drobne Popovičeva in dodala, da so to izračunali po metodologiji obrazca za ugotavljanje škode ob regulaciji, ki so ga prejeli od gospodarskega ministrstva, potrdila pa ga je tudi revizorska družba PWC.
"Vložili bomo predlog za mirno rešitev spora pri državnem odvetništvu, ki mora odgovoriti v treh mesecih, sicer pa bomo tožili," je še povedala Drobne Popovičeva.
Drobne Popovičeva: Tožbo bomo vložili januarja
"Za prvo polletje sem izračunal izpad 110 milijonov evrov dobička iz poslovanja. Država si je z regulacijo cene ustvarila pogoje za dvig prodanih količin derivatov, pri tem iztržila 97 milijonov evrov več davkov, zapitek pa smo plačali delničarji Petrola. Cena je bila določena brez Sveta za kontrolo cen, ki ga očitno ni, kar je proti zakonu," je povedal pobudnik seje Dari Južna.
Južna je med drugim zahteval odgovor, kdaj se bo Petrol pritožil pri Evropski komisiji. Po besedah Drobne Popovičeve se ta del pripravlja, tožbo pa bodo vložili januarja. Poleg tega predsednica uprave napoveduje presojo ustavnosti Zakona o kontroli cen.
"V letu 2022 je regulacija goriv na vseh trgih dosegla negativni vpliv na EBITDA skupine Petrol v skupni višini 194,1 milijona evrov, regulacije preostalih energentov na trgih Slovenije in Hrvaške pa 16 milijonov evrov. Največji negativni vpliv odpade na regulacijo goriv v Sloveniji do 20. junija (106 milijonov evrov) in regulacijo cen goriv na Hrvaškem (45,6 milijona evrov), je še pojasnila predsednica uprave Petrola.
"Nadaljevanje regulacije goriv, slabši nabavni pogoji ter višji stroški zaradi inflacije in dražjih energentov bodo močno vplivali tudi na poslovanje v letu 2023. V primeru brez povračil za regulacijo cen električne energije in zemeljskega plina v Sloveniji, katerega zakon je še v usklajevanju, bo po najbolj črnem scenariju pričakovani skupni negativni vpliv reguliranih segmentov v prihodnjem letu znašal 248,1 milijona evrov," je povedala Drobne Popovičeva, zato bo Petrol za 100 milijonov evrov znižal predvidene naložbe za leti 2022 in 2023, s čimer se znižuje tudi delež naložb, namenjenih zelenemu prehodu.
Južna: Do januarja imajo čas za ureditev škode. "Denar na mizo."
"Nisem vedel, da se pogovarjamo o skoraj pol milijarde evrov. Že danes vam povem, da bom dal zahtevo za razširitev seje skupščine delničarjev 23. januarja z natančnimi vprašanji, če do takrat ne bomo nič rešili," pravi Južna. Za Finance je pojasnil, da to pomeni, da želi "Pare na sunce (denar na mizo)!"
"Z vsebino poročil uprave in nadzornega sveta nikakor ne moremo biti zadovoljni, saj nismo dobili vseh odgovorov," je v sporočilu za javnost še zapisal Južna. "Tudi škode država očitno nima namena povrniti, pri čemer vsi izračuni nedvoumno kažejo, da je bil model regulacije cen naftnih derivatov nevzdržen in v škodo podjetja. Regulirane cene namreč ne pokrivajo niti stroškov poslovanja," je še dodal.
"Vlada zavestno škoduje Petrolu in preostalim naftnim trgovcem"
Znova je opozoril, da ni znano, po kakšnih izračunih je vlada sprejemala model regulacije, saj stališča v zvezi z ukrepi kontrole cen ni sprejemal Svet za cene, ki bi moral delovati kot strokovno posvetovalno telo in biti varovalka pri sprejemanju odločitev. "Sam zato ukrep regulacije razumem kot samovoljno in nestrokovno odločitev vlade. Ta je pri tem tudi popolnoma spregledala sorazmernost ukrepa, saj se država ni odpovedala ničemur in je breme regulacije v celoti preložila na podjetja. Povsem jasno je, da vlada zavestno škoduje Petrolu in preostalim naftnim trgovcem, ne zaveda pa se posledic za družbo in širše družbeno okolje," je še pojasnil v sporočilu.
Pa to ni vse, doda. "Tudi za cene plina in elektrike, ki so v maloprodaji regulirane že od 1. septembra 2022, še vedno ni znan mehanizem za povračilo škode. To je nedopustno, neresno in neodgovorno. Podjetja morajo delovati v vnaprej znanem, predvidljivem okolju, da lahko načrtujejo poslovanje. Pogajanja o poslovanju za nazaj ne spadajo v zrela in odgovorna ekonomska okolja. Če vlada ne bo takoj dojela resnosti položaja, bo že januarja potrebno temeljito poslovno prestrukturiranje Skupine Petrol z vsemi posledicami, ki sledijo tako drastičnim ukrepom," je opozoril.
"Gospodarstvo je lahko upravičeno zaskrbljeno zaradi ravnanja vlade, pri čemer ta z regulacijo krši tudi lastni Zakon o kontroli cen. Nastalo škodo moramo tako terjati po sodni poti, o neustavnem zakonu pa je treba takoj obvestiti tudi Evropsko komisijo in pred njo sprožiti ustrezne postopke," je sklenil.
V primeru neodzivnosti vlade pozivajo k sodni poti
Po tem predlogu naj bi se delničarji na skupščini le seznanili s poročilom o nastali škodi zaradi regulacije cen energentov ter njenem vplivu na poslovanje in bonitetno oceno Petrola. A kot je v nasprotnem predlogu zapisalo Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD), pomeni nepovračilo nastale škode Petrolu nedopustno oškodovanje njegovih delničarjev.
Zato predlagajo sprejem sklepa, s katerim bi upravi naložili, da na vlado naslovi zahtevek za povračilo do zdaj nastale škode zaradi regulacije, nato pa povračilo škode zahteva mesečno. V primeru neodzivnosti vlade naj se odloči za sodno pot. Enako naj ravna na Hrvaškem.
V Sloveniji so maloprodajne cene pogonskih goriv ponovno regulirane od 21. junija, na Hrvaškem, ki je za skupino Petrol drugi najpomembnejši trg, pa od 7. februarja. Dodaten izpad poslovnega izida v Sloveniji je nastal tudi zaradi regulacije cen na področju električne energije in zemeljskega plina.
Delničarji se bodo na skupščini seznanili tudi z letošnjim poslovanjem hčerinske družbe Geoplin, v kateri ima Petrol 74,34-odstotni lastniški delež.
17