Torek, 29. 8. 2023, 16.35
1 leto, 2 meseca
Na odboru za finance popoplavnemu rebalansu soglasna podpora
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,06
Poslanci so danes podprli tudi predlog novele zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024.
Odbor DZ za finance je danes soglasno, s 14 glasovi za, podprl predlog rebalansa za letošnje leto in ga poslal na plenarno sejo DZ. Večjih pomislekov v zvezi z dokumentom, ki za pomoč prizadetim in odpravo posledic naravne nesreče namenja 520 milijonov evrov, ni bilo, čeprav bi si v opozicijskih vrstah želeli, da bi bil bolj ambiciozen.
Državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec je uvodoma poudarila, da želi vlada s predlaganim rebalansom hitro in odločno pomagati v poplavah prizadetemu prebivalstvu, podjetjem in kmetijstvu ter zagotoviti dostopnost prizadetih območij.
Predlagani rebalans, drugi letos, je po njenih besedah preprost. V bilanci prihodkov in odhodkov povečuje odhodke za 220 milijonov evrov, predvideni so kot rezervacija sredstev splošne proračunske rezervacije za namen nujne pomoči ob naravnih nesrečah. V računu finančnih terjatev in naložb pa zagotavlja 300 milijonov evrov za obnovo po poplavah. Gre za prenos sredstev, ki so bila namenjena za morebitne dokapitalizacije energetskih podjetij, a niso bila porabljena.
V tem trenutku dodatno zadolževanje z naslova sprememb ni potrebno, je še dejala Jazbec in dodala, da niso spreminjali fiskalnega okvira oz. zgornje meje dovoljenih odhodkov.
S prvim rebalansom, v DZ sprejetim konec maja letos, so bili sicer odhodki proračuna zmanjšani na nekaj manj kot 16,1 milijarde evrov, prihodki pa na raven 13,1 milijarde evrov. Državna blagajna naj bi tako leto končala z 2,9 milijarde evrov primanjkljaja, kar v bruto domačem proizvodu (BDP) pomeni 4,5-odstotni delež. Finančni minister Klemen Boštjančič pa je ob predstavitvi predloga drugega rebalansa pred dnevi dejal, da se bo primanjkljaj v deležu BDP povečal na 4,9 odstotka.
Kračun ocenil, da so spremembe smiselne
Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun je danes ocenil, da so spremembe v predlogu rebalansa smiselne, da pa predstavljajo le prvi korak pri proračunskem financiranju odpravljanja obsežnih finančnih posledic poplav. Te se bodo v veliko večji meri pokazale ob jesenski pripravi proračunskih dokumentov za leti 2024 in 2025.
"Ob zavedanju nujnosti interventnih ukrepov pa bi morali biti tudi ti ukrepi usmerjeni in zagotavljati učinkovito uporabo javnega denarja ter v čim večji meri preprečiti kakršnokoli nenamensko izkoriščanje javnih sredstev," je opozoril Kračun in dodal, da bo morala vlada v prihodnje nasloviti tudi izzive, ki pred naravno nesrečo niso bili ustrezno naslovljeni.
Poslanci večjih pomislekov glede predlaganega rebalansa niso imeli. Suzana Lep Šimenko in Rado Gladek (oba SDS) sta sicer menila, da bi bilo treba najprej postrgati pri državnih organih, preden se dodatno davčno obremeni državljane, podjetnike, bankirje. Lep Šimenko je ob tem izrazila upanje, da bo država ustrezno počrpala evropska sredstva iz solidarnostnega sklada ter sklada za okrevanje in odpornost.
Tako kot omenjena poslanca SDS bi si tudi Aleksander Reberšek (NSi) želel bolj ambicioznega rebalansa, so pa, kot je navedel, tudi sredstva v višini 520 milijonov evrov za ljudi pomembna. "Še bolj pomembno pa se mi zdi, kako se bo ta denar porabil, to je ključna stvar," je dejal.
Koalicija: Nadzor nad porabo nujen
Koalicijski poslanci so se strinjali, da je nadzor nad porabo sredstev nujen. "Tudi sama bom zasledovala, da morajo biti vsa sredstva ciljno usmerjena in absolutno nadzorovana, da ne bo kakšnih neprimernih trošenj," je napovedala Monika Pekošak (Svoboda).
Njen poslanski kolega Lenart Žavbi pa je pojasnil, da je ključ do tega, da denar pride do ljudi, naslovljen v predlogu interventnega zakona, ki bo na matičnem odboru DZ v sredo. Predviden je namreč člen, po katerem bo morala država javno obelodaniti vse prejemnike pomoči.
V zvezi z v predlogu rebalansa predvidenimi 520 milijoni evrov pa je Žavbi povedal, da gre le za stroške intervencije in začetno sanacijo, večina sredstev za sanacijo pa da bo odpadla na proračun za leto 2024 in nato še tudi na proračune za leta 2025, 2026, morda 2027 in naprej.
Poslanci so danes podprli tudi predlog novele zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024. Kot je povedala Jazbec, predlog definira, kaj so postavke naravne nesreče. Ker se odpira program odprave posledic naravnih nesreč, želi dati jasna navodila, da se bodo ta sredstva lahko porabila le za odpravo posledic poplav in da je lahko tisti, ki odloča o prerazporeditvah v tem delu, le vlada.
