Torek, 29. 8. 2023, 5.10
1 leto, 2 meseca
Voda na Koroškem zalivala hiše in kleti, preventivno zaprti državni cesti
Padavine, ki so danes prevladovale nad vzhodnim delom Slovenije, predvsem na območju Zasavja, savinjske in podravske regije, Koroške in precejšnjega dela Štajerske, so znova povzročile nekaj škode. Meteorne vode so zalile hiše in kleti, do preklica sta zaradi obsežnega plazu zaprti državni cesti Dravograd-Ravne na Koroškem in Dravograd-Libeliče. Zemeljski plazovi sicer na nekaterih območjih še vedno predstavljajo večjo nevarnost. Stanje glede padavin se je v večernih urah umirilo, zato večjih težav s poplavljanjem rek ni pričakovati, poročajo z Agencije za okolje.
Ob popoldanskih obilnih padavinah so na Koroškem znova silovito narasli in poplavili nekateri manjši hudourniški vodotoki. Med drugim se je razlila reka Graben na območju občine Ravne na Koroškem.
O manjših poplavah poročajo tudi iz delov Štajerske in Prekmurja, poroča Meteoinfo Slovenija.
Novih močnejših padavin po zadnjih meteoroloških izračunih ni več pričakovati, tako da se bodo hidrološke razmere v naslednjih urah počasi umirjale.
Današnja neurja ponekod spet niso prizanašala:
V okolici Murske Sobote je klestila toča:
18.50 Po današnjem deževju nekaj težav na Koroškem in Štajerskem
18.00 Hidrologi preklicali rdeče opozorilo za Koroško
16.00 V okolici Celja in Murske Sobote močnejši nevihti
15.42 Pretok Drave se je zmanjšal, Mura bo naraščala popoldne
15.35 Na severovzhodu več močnih nevihtnih celic
14.30 V prihodnjih urah spet nevihte
11.53 Po vsej Gorenjski zaradi dežja številne intervencije, plaz nad Koroško Belo za zdaj miruje
11.00 Gregorčič: Težišče padavin bo na vzhodu
10.59 Močno deževje zajelo Bled
9.46 V Strunjanu se je morje obarvalo rjavo
8.33 V Zgornji in Spodnji Savinjski dolini ponedeljkovo neurje ni povzročilo škode
6.33 Na centru za obveščanje zabeležili 193 dogodkov
5.45 Ponoči evakuacija prebivalcev na Koroškem
5.11 Naraščanje rek se bo nadaljevalo, hujših dogodkov v ponedeljek ni bilo
18.50 Po današnjem deževju nekaj težav na Koroškem in Štajerskem
Po začetku deževja nekaj pred 16. uro je največ težav na Koroškem začela povzročati meteorna voda, ki zaliva hiše in kleti, je za STA povedala vodja regijskega centra za obveščanje uprave za zaščito in reševanje Slovenj Gradec Nada Jeseničnik Krajnc. Deževje je popoldne zajelo tudi Podravje, kjer je meteorna voda poplavila več kleti.
Gasilci so največ dela na Koroškem imeli z odmaševanjem jaškov, intervencije zaradi meteornih voda in podtalnice so bile predvsem na Ravnah na Koroškem, Prevaljah in v Mežici. V Črni na Koroškem niso zabeležili težav, reka Meža ima namreč po zadnjih poplavah zelo razširjeno strugo, je navedla Jeseničnik Krajnc.
Preventivno sta do preklica zaradi grozečih plazov še vedno zaprti državni cesti Dravograd-Ravne na Koroškem in Dravograd-Libeliče, kjer je plaz še posebej obsežen. Dodatni plazovi sicer vodjo slovenjgraškega centra za obveščanje skrbijo tudi v večernih urah, saj so napovedane obsežnejše padavine. Gasilci v regiji so zato še naprej v pripravljenosti na intervencije.
Poveljnik Civilne zaščite za Zasavje Simon Las je dejal, da je stanje v njihovi regiji obvladljivo. Iz strug rek ni bilo treba umikati težke mehanizacije.
Tudi na zahodnem Štajerskem so vode ostale v strugah, je ocenil poveljnik civilne zaščite za zahodno Štajersko Janez Melanšek. V naselju Lepa Njiva v občini Mozirje po navedbah Uprave RS za zaščito in reševanje poročajo, da je zemeljski plaz odnesel del ceste.
Na območju mariborske izpostave uprave za zaščito in reševanje so do 18. ure zabeležili okoli 40 intervencij v sedmih občinah, največ v Rušah. Poveljnik ruške civilne zaščite Gregor Krofič je za STA povedal, da je meteorna voda zalila kletne prostore več stanovanjskih objektov in nanesla naplavine na cestno infrastrukturo. Poplavljena je glavna cesta v Bistrici ob Dravi, a po njej še vedno poteka promet, cesto v Log je poškodoval plaz.
Poleg Ruš so bila potrebna posredovanja še v občinah Maribor, Kungota, Duplek, Selnica ob Dravi, Rače - Fram in Poljčane, je povedala vodja mariborske izpostave uprave za zaščito in reševanje Ivanka Grilanc. V večini primerov so morali gasilci črpati vodo iz zalitih kleti, v Dupleku pa med drugim odstraniti podrto drevo in v Poljčanah posredovati zaradi odkrite strehe objekta. V Pesnici je deževje podrlo šotor gospodarske družbe.
Vremenska postaja Maribor-Vrbanski plato je med 16.30 in 17. uro zabeležila močan naliv, v katerem je padlo 23 milimetrov padavin. "Ob tem lahko narastejo hudourniški vodotoki. Padavinsko območje bo kmalu zapustilo Slovenije, novih močnejših padavin na tem območju nekaj časa ne bo," sporočajo z Agencije RS za okolje (Arso).
18.00 Hidrologi preklicali rdeče opozorilo za Koroško
Hidrologi so ob 17.40 preklical rdeče opozorilo za Koroško in ga spremenili v oranžno. Drava se še razliva in bo poplavljala tudi zvečer in ponoči. Danes zvečer in ponoči bo predvidoma narasla Mura, ki se bo razlivala znotraj protipoplavnih nasipov.
Reke in hudourniški vodotoki po državi, zlasti v Podravju in porečju Savinje, bodo popoldan in ponoči še naraščali. Zaradi spremenjenih odtočnih razmer lahko reke in hudourniki v porečjih Meže in Savinje poplavljajo na neobičajnih območjih.
16.00 V okolici Celja in Murske Sobote močnejši nevihti
Lahonci.
V okolici Celja in Murske Sobote se nahajata močnejši nevihti, ki lahko krajevno poskrbita tudi za nekaj ledenih zrn, sporočajo z neurje.si.
15.42 Pretok Drave se je zmanjšal, Mura bo naraščala popoldne
Po podatkih agencije za okolje (Arso) se je pretok Drave na meji z Avstrijo zmanjšal in je trenutno ustaljen pri okoli 680 kubičnih metrov na sekundo. Se pa Drava v spodnjem toku še razliva in ima pretok 1.100 kubičnih metrov na sekundo. Popoldan in ponoči bo predvidoma narasla reka Mura.
Zvečer in ponoči bo pretok Drave na meji z Avstrijo ustaljen, pritoki Drave pa bodo še naraščali. Narasla bo tudi reka Mura, ki naj bi se razlivala znotraj protipoplavnih nasipov.
Reke in hudourniki bodo tudi drugod po državi čez dan in v noči na sredo še naraščali. Zaradi spremenjenih odtočnih razmer lahko reke in hudourniki zlasti v porečjih Meže in Savinje poplavljajo na neobičajnih območjih. Ob močnejših nalivih se lahko razliva tudi zaledna voda, navaja Arso.
Reka Mura
Do srede zjutraj bo v večjem delu Slovenije deževno, občasno se bodo pojavljali tudi nalivi, ponekod bo tudi grmelo. Težišče padavin bo v vzhodnem delu Slovenije, predvsem na območjih koroške, savinjske in podravske regije ter Zasavja. Na teh območjih lahko v 24 urah pade od 50 do 80, lokalno pa tudi blizu 100 litrov na kvadratni meter. Nalivi bodo ponekod lahko dolgotrajni, ne pa ekstremno močni, poroča Arso.
Zaradi možnosti poplav in plazov je Arso za Koroško izdal rdeče opozorilo. Ob že namočenem terenu se namreč poleg poplav lahko pojavijo zemeljski plazovi. Nevarnost plazov je večja na območjih, ki so že bila prizadeta v ujmah v začetku avgusta, v večjem delu države pa obstaja možnost proženja plazov tudi tam, kjer se do zdaj še niso prožili, je na današnji novinarski konferenci Arsa opozoril direktor geološkega zavoda Miloš Bavec. Opozoril je tudi, da povečana nevarnost plazov ne bo izginila s koncem dežja, ampak bo najverjetneje ostala še nekaj dni.
V sredo čez dan se bo vremensko dogajanje umirjalo, le na jugu države bodo še možne krajevne plohe in nevihte. V drugi polovici tedna kaže na deloma jasno vreme brez večjih vremenskih posebnosti, napoveduje Arso.
Tako pa je bilo na Štajerskem v ponedeljek:
15.35 Na severovzhodu več močnih nevihtnih celic
Trenutno je najbolj pesto na severovzhodu države, sporoča Meteoinfo Slovenija. Tja se je pomaknilo več močnih nevihtnih celic z nalivi, ob katerih lahko v kratkem času lokalno pade več kot 30 litrov dežja na kvadratni meter, zato je pričakovati hiter porast manjših rek in hudournikov. Mogoče so tudi poplave, prav tako se lahko prožijo zemeljski plazovi.
Breg pri Polzeli.
4.30 V prihodnjih urah spet nevihte
"Nevihtna aktivnost se počasi začenja," pišejo na Neurje.si, to pa je razvidno tudi z zemljevida udarov strel in satelitske slike oblačnosti, ki nakazuje močno proženje južno od Karlovca.
Nevihte bodo v prihodnjih urah v pasovih dosegle večji del vzhodne Slovenije ter potovale proti severozahodu in severu. Posebnosti: močni nalivi, veter, pada lahko tudi manjša toča, še opozarjajo.
11.53 Po vsej Gorenjski zaradi dežja številne intervencije, plaz nad Koroško Belo za zdaj miruje
Na Gorenjskem ponedeljkovo in današnje deževje povzroča težave predvsem na območjih, ki jih je vremenska ujma prizadela že v začetku avgusta. Meteorna voda je zalila številne kleti in druge objekte, potrebnih je bilo več posredovanj gasilcev in pripadnikov civilne zaščite. Plaz nad Koroško Belo za zdaj miruje, nameščena je bila dodatna zaščita.
Po besedah poveljnika regijskega centra civilne zaščite (CZ) za Gorenjsko Klemna Šmida so bile intervencije potrebne po vsej Gorenjski. Največ jih je bilo na območjih, ki so jih ujme prizadele že v začetku avgusta. Gasilci in pripadniki civilne zaščite, ki so ponekod znova oblikovali štabe, so posredovali predvsem v Žireh, Gorenji vasi - Poljanah, Škofji Loki, Cerkljah na Gorenjskem, Šenčurju, Tržiču, Radovljici in na Jesenicah. "Šlo je predvsem za črpanje meteornih voda iz zalitih kleti in drugih objektov. Zaradi visokih meteornih voda je ponekod udarila tudi podtalnica," je povedal Šmid.
Večje intervencije niso bile potrebne, prav tako ne evakuacije, so se pa po besedah Šmida nekateri prebivalci Gorenje vasi - Poljan in Škofje Loke začasno preselili drugam, saj se bojijo plazov. Dež je namreč po besedah poveljnika regijskega centra CZ za Gorenjsko nekatere plazove okrepil, "ni pa nikjer tako, da bi bilo življenjsko ogrožajoče".
Plaz nad Koroško Belo, v katerem je več kot milijon kubičnih metrov materiala in ki grozi celotnemu kraju, po besedah Šmida trenutno bolj ali manj miruje, nihče pa ne ve, kako bo v prihodnje. Zato so bila nameščena dodatna varovala, zanke, za opozarjanje prebivalcev. Ob OŠ Koroška Bela je bila nameščena dodatna premična sirena. "Če bi se ta sprožila, so ljudje seznanjeni, kam in kako se umakniti," je povedal Šmid.
Na Gorenjskem sicer trenutno še vedno dežuje. Tako naj bi bilo tudi čez dan, ponoči pa naj bi se padavine umirile, vreme pa stabiliziralo.
11.00 Gregorčič: Težišče padavin bo na vzhodu
"Današnje dogajanje je še vedno pod vplivom ciklona, ki je še vedno nad severnim Sredozemljem. Danes k nam doteka vlažen zrak. Težišče padavin bo nad vzhodnim delom Slovenije, predvsem na območju Zasavja, savinjske in podravske regije, Koroške in precejšnjega dela Štajerske. Najmočnejše padavine bodo v popoldanskih in večernih urah. Na teh območjih pričakujemo količino padavin od 50 do 80 litrov na kvadratni meter. Ta tip padavin bo bolj enakomeren, bolj nad večjimi območji, brez ekstremnih nalivov," je uvodoma povedal meteorolog Brane Gregorčič.
"Drugi padavinski val bo padal na že namočeno podlago in to nas najbolj skrbi, predvsem na območju kroške in savinjske regije. To je vzrok, da bodo lahko dodatno narasli hudourniki. Ne moremo točno napovedati, kako bo voda odtekala. Ta čas poplavlja tudi reka Drava, razlila se bo tudi reka Mura, pričakujemo lahko razlivanja manjših hudourniških vodotokov," je dodal hidrolog Janez Polajnar.
"Zemljina je izjemno namočena, tako da obstaja povečana nevarnost za nastajanje plazov. Posebno pozornost je treba posvetiti območjem, ki so že bila prizadeta. Nevarnost za nastanek plazov bo ostala še nekaj ur ali dni po neurju," je opozoril direktor Geološkega zavoda Slovenije Miloš Bavec.
10.59 Močno deževje zajelo Bled
9.46 V Strunjanu se je morje obarvalo rjavo
V ponedeljkovem neurju na Obali je poplavilo 88 objektov, močan veter je odkril streho na 36 objektih, sprožilo se je 34 manjših plazov, podrlo pa se je 33 dreves. Regijski center za obveščanje Koper je v ponedeljek sprejel več kot 600 klicev na pomoč. V intervencijah je sodelovalo 183 poklicnih in prostovoljnih gasilcev iz obalne, postojnske in ilirskobistriške regije ter delavci komunalnih in cestnih podjetjih ter pripadniki civilne zaščite. Skupno so posredovali v več kot 200 izrednih dogodkih, so sporočili iz regijskega štaba civilne zaščite za obalno regijo.
8.33 V Zgornji in Spodnji Savinjski dolini ponedeljkovo neurje ni povzročilo škode
V Zgornji in Spodnji Savinjski dolini ponedeljkovo neurje ni povzročilo skoraj nobene škode. Na tem območju ni bilo veliko dežja, malo je grmelo, vodotoki pa niso preveč porasli. Ponekod so imeli od šest do sedem gasilskih intervencij, predvsem zaradi zalitih kletnih prostorov in naraslih meteornih vod, a so zadeve gasilci zelo hitro sanirali.
Kot je danes povedal župan Ljubnega ob Savinji Franjo Naraločnik, se trenutno ukvarjajo s pridobitvijo težke mehanizacije od lokalnih podjetij. Danes tako pričakujejo večje število bagrov in tovornjakov za čiščenje struge Savinje, nadaljujejo tudi dela za vzpostavitev normalnih cestnih povezav.
Od regijskega štaba civilne zaščite so zahtevali, da bi ekipi iz Republike Srbske in Slovaške, ki pomagata na terenu, ostali še nekaj časa, saj gre za zelo dobro izurjeni ekipi.
Župan Luč Klavdij Strmčnik je dejal, da nadaljujejo gradnjo podpornega zidu na cesti proti Ljubnemu ob Savinji. Cesta proti tej občini je zasilno prevozna, skrbijo jih skale nad cesto, kjer se je sprožil plaz, zato je treba to območje čim prej očistiti.
Strmčnik je izrazil upanje, da bodo omenjeno cesto v petek odprli za šolske prevoze. Dodal je, da je še vedno motena oskrba trgovin z živilskimi izdelki zaradi neprevoznosti cest.
Za braslovškega župana Tomaža Žoharja so največja prioriteta intervencijska dela v rečnih strugah, ki so ponekod precej poškodovane.
6.33 Na centru za obveščanje zabeležili 193 dogodkov
Pristojne službe so opravile skoraj 300 intervencij, na delu je bilo 90 gasilskih enot.
Po poročanju centra za obveščanje so od 18. ure zvečer pa do 6. ure zjutraj dodatno zabeležili 193 dogodkov, od tega 90 v Ljubljani, 40 v Kranju, 27 v Kopru, 18 v Slovenj Gradcu, 13 v Celju, tri v Novi Gorici in dva v Postojni. Za sanacijo posledic je bilo aktiviranih 90 gasilskih enot, od tega sedem poklicnih, ki so skupno opravile 285 intervencij.
Gasilci so v največ primerih črpali meteorno vodo iz poplavljenih objektov, ob ogrožene objekte nameščali protipoplavne vreče, odstranjevali podrto drevje ter s ponjavami prekrivali plazišča. V Ljubljani je voda poplavila nekaj podvozov, kjer so obtičala posamezna vozila.
5.45 Ponoči evakuacija prebivalcev na Koroškem
Danes ponoči so se evakuirali prebivalci Spodnjega Javorja in Loma pri Mežici, iz Prevalj pa so zaradi plazu iz stanovanjske hiše v Poljani evakuirali družino, poroča Radio Slovenija.
Spodnje Javorje so kraj ob vstopu v Črno iz šoštanjske smeri. Meteorna voda je ponovno zalila industrijsko cono v Mežici, aktivirani so bili tudi gasilci po vsej Mežiški dolini do vključno Dravograda. Na Ravnah na Koroškem načrtujejo popolno zaporo regionalne ceste proti Dravogradu, a potrditve do tega trenutka še ni. O težavah so pozno zvečer poročali tudi iz Savinjske doline, po zdajšnjih podatkih na Ljubnem, v Nazarjah in Braslovčah.
Gasilci so bili aktivirani po vsej Mežiški dolini do Dravograda in Slovenj Gradca. V pripravljenosti so bile tudi intervencijske službe v Zgornji Savinjski dolini, a za zdaj kaže, da je Savinja ostala v strugi, je še poročal radio.
Tudi druge reke na Koroškem so ostale v strugah, hudourniške vode pa so poškodovale ceste. Dolina Tople je odrezana. Tam je cesta povsem sesuta. Domačini so jo uredili v makadamski izvedbi, a jo je na žalost odneslo.
"Trenutno smo v Črni brez dežja. Sinočnje padavine so nam v veliki meri prizanesle. Poplavljenih je nekaj kleti. Odnesli smo jo kar poceni," je za Radio Slovenija povedala županja Črne na Koroškem Romana Lesjak.
Znova je poplavljeno podjetje Cable-X v Mežici. Gasilci so delali po vsej Mežiški dolini. Sprožili so se številni plazovi. V Dravogradu je bilo sproženih 240 plazov.
5.11 Naraščanje rek se bo nadaljevalo, hujših dogodkov v ponedeljek ni bilo
Danes se bo naraščanje rek nadaljevalo predvsem v severni in vzhodni Sloveniji, tudi na že prizadetih porečjih v prejšnjih poplavah. V tem delu države so mogoča razlivanja rek, predvidoma v manjšem obsegu pa se bosta razlivali Drava in Mura, napoveduje Arso. "Težišče dogajanja se bo z zahoda preselilo na vzhod in tam bodo reke naraščale," je povedal hidrolog Andrej Golob. Oranžno opozorilo je agencija izdala za vso državo z izjemo severozahodnega dela, ki je obarvan rumeno.
Posamezne manjše reke in hudourniki v osrednjem delu države lahko hitro narastejo, zlasti na Notranjskem, v predalpskem hribovju ter na območju Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp. Na vseh teh območjih so mogoče poplave ob vodotokih ter poplave padavinske in zaledne vode.
Zaradi spremenjenih odtočnih razmer po zadnjih poplavah na odsekih, kjer so struge hudournikov in rek spremenjene, in mestih, kjer so še prisotni nanosi materiala in plazine, pa bo padavinska voda lahko odtekala drugače kot običajno.
Dopoldne se lahko razlije tudi morje na najbolj izpostavljenih delih obale.
Geološki zavod Slovenije pa opozarja na povečano nevarnost ponovne aktivacije zemeljskih plazov na območjih, kjer so se sprožili ob nedavni ujmi.
Nevihte z močnimi nalivi in vetrom so težave povzročale že v ponedeljek, ko so zajele Obalo, severno Primorsko, osrednjo Slovenijo in Gorenjsko. V koprski občini je silovit veter poškodoval streho na Osnovni šoli Šmarje in pokrito tribuno na stadionu Bonifika, v Ajdovščini je klestila toča.
V prestolnici je voda zalila več kleti in cest, iz poplavljenih podvozov so morali reševati nekaj voznikov. Ujma se je, sicer v manjšem obsegu kot v začetku meseca, ponovila tudi na Gorenjskem, kjer jih poleg zalite infrastrukture skrbijo zlasti plazovi. Na Škofjeloškem so preventivno evakuirali nekaj občanov, je poročal portal N1.
A do hujših dogodkov v ponedeljek ni prišlo, po besedah poveljnika civilne zaščite Srečka Šestana se najbolj črn scenarij ni uresničil. Je pa v oddaji Odmevi na Televiziji Slovenija v ponedeljek zagotovil, da so pripadniki civilne zaščite v pripravljenosti. Ker je napoved za današnji dan bolj umirjena kot za ponedeljek, pa Šestan upa, da hujših posledic neurij tudi danes ne bo. Kljub temu prebivalcem priporoča, naj bodo v pripravljenosti in spremljajo radarsko sliko padavin.
Vremensko dogajanje se bo sicer po napovedih meteorologov umirjalo v sredo, v drugi polovici tedna pa kaže na deloma jasno vreme brez večjih vremenskih posebnosti.