Petek, 25. 10. 2024, 8.07
3 tedne, 6 dni
Na ministrstvu ne verjamejo napovedi o množičnih odhodih zdravnikov iz javnih zavodov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,78
V. d. generalne direktorice direktorata za zdravstveno varstvo Jasna Humar (na levi) je prepričana, da bo novela zakona o zdravstveni dejavnosti vzpostavila red ter jasne razmejitve in pravila ter da bodo na koncu z doseženim zadovoljni tudi zdravniki.
Na ministrstvu za zdravje ne verjamejo, da bodo zdravniki zaradi novele zakona o zdravstveni dejavnosti množično zapuščali javne zavode. Tovrstna opozorila izvirajo iz strahu pred spremembami, je ocenila Jasna Humar z ministrstva. Pripombe in predloge glede zakona preučujejo, smiselne bodo upoštevali in novelo napisali jasneje, napoveduje.
"V resnici je zasebni trg v Sloveniji še zmeraj precej slabo razvit, zato ne vidim velike možnosti, kje bi lahko vsi ti zdravniki delali in denar služili s samoplačniško dejavnostjo," je ob napovedih množičnih odhodov zdravnikov iz javnega sektorja za STA poudarila v. d. generalne direktorice direktorata za zdravstveno varstvo Jasna Humar. Prepričana je, da bo novela zakona o zdravstveni dejavnosti vzpostavila red ter jasne razmejitve in pravila ter da bodo na koncu z doseženim zadovoljni tudi zdravniki.
Delo pri drugem delodajalcu pod strožjimi pogoji
Med glavnimi spremembami, ki jih predvideva predlog novele, je zaostritev pogojev za pridobitev soglasja za delo pri drugem delodajalcu. Javnim zdravstvenim delavcem dodatno delo pri t. i. čistih zasebnikih ne bo več dovoljeno, bodo pa pod določenimi pogoji lahko delali pri koncesionarjih, ki so del javne zdravstvene mreže.
Eden od pogojev za pridobitev soglasja bi bil po novem ta, da bi v matični ustanovi, kjer zdravstveni delavec dela, na njegovem področju v celoti izpolnili program Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Čeprav so izhodišča za pripravo novele predvidevala, da bo eden izmed pogojev tudi, da pri izvajanju konkretnega zdravstvenega programa ni nedopustno dolgih čakalnih dob, tega v aktualnem predlogu novele ni. "Menimo, da čakalne dobe ta trenutek niso dovolj jasno definirane in ne morejo biti podlaga za omejitve v zakonu," je pojasnila Humar.
Odgovorila je tudi na očitke, da nekateri zdravstveni delavci tako ali tako ne morejo dodatno delati v matični ustanovi, denimo zaradi zastarele opreme ali pomanjkanja prostora. Na ministrstvu razmišljajo, da bi za take primere uvedli izjemo zaradi objektivnih razlogov.
"Menimo, da čakalne dobe ta trenutek niso dovolj jasno definirane in ne morejo biti podlaga za omejitve v zakonu," je pojasnila Humar.
Delovanje zaposlenih v več javnih ustanovah mogoče tudi v prihodnje
V času javne razprave je bilo slišati tudi očitke, da bi novela onemogočila prehajanje zaposlenih med javnimi zavodi. Nekateri direktorji zdravstvenih domov so opozorili, da zdravniki iz bolnišnic ne bi več smeli občasno delovati v specialističnih ambulantah v zdravstvenih domovih. Te očitke je Humar zavrnila.
Deljeno delo v več javnih zdravstvenih zavodih bo zaposlenim omogočeno na različne načine. Lahko bodo na primer zaposleni v bolnišnici in ob tem delali po podjemni pogodbi v zdravstvenem domu ali obratno. Lahko pa se bosta zavoda dogovorila, da zaposleni dela tako v enem kot v drugem zavodu.
Možno bo tudi delo po podjemni pogodbi pri koncesionarju, prav tako bodo lahko koncesionarji delali v javnih zavodih. "Tudi zdravnik, ki je zasebnik in ima zasebno ambulanto, bo lahko kot fizična oseba delal še v bolnišnici," je povedala.
Nič več samostojnih podjetnikov v javnih ustanovah
Ne bo pa delo v javnih zdravstvenih ustanovah več mogoče za fizične osebe s statusom samostojnega podjetnika. Gre namreč za neke vrste podizvajalstvo in pretakanje javnega denarja k čistim zasebnikom, je odločitev za tako omejitev pojasnila Humar.
Po njenih besedah je novela nujna tudi zaradi področja radiologije. Trenutno namreč okoli 60 odstotkov računalniških tomografij (CT) in magnetnih resonanc (MR) prek koncesionarjev izvajajo čisti zasebniki. Tovrstni problemi bi se lahko razširili tudi na druga področja v zdravstvu, če se sistem ne bo spremenil, je opozorila.
Nagrajevanje na podlagi merjenja obremenitev
Novela bo uspela le, če bodo zaposleni v javnem zdravstvenem sistemu dobro nagrajeni, je pred časom poudaril predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj. Urejanje nagrajevanja je sočasno z novelo predvideno na več načinov in za vse skupine zdravstvenih delavcev. Po reformi plač v javnem sektorju bodo lahko tudi v javnih zdravstvenih ustanovah zaposlene med drugim variabilno nagrajevali z do 30 odstotkov dodatka k plači.
Na primarni ravni zdravstva, torej v zdravstvenih domovih, bodo po napovedih Jasne Humar nagrajevali po glavarinskih količnikih, torej glede na število opredeljenih pacientov. Na sekundarni ravni, v bolnišnicah, pa bodo nagrajevali s podjemnimi pogodbami za dodatno delo, ki bodo za javne zdravstvene zavode manj obdavčene. Glede dvomov, ali bo prihranek pri davkih res namenjen zaposlenim, je odgovorila, da je to v rokah vodstev. "Če zaposlenega potrebujejo, da opravi neko storitev, se bodo odločili za višja plačila," je poudarila.
"Vsem je jasno, kaj morajo narediti"
Meni, da je nagrajevanje mogoče tudi brez vzpostavljenih standardov in normativov. "Jaz delam v zdravstvu skoraj 25 let in meni je ves čas popolnoma jasno, kaj moram narediti, in mislim, da tudi večini preostalih zaposlenih. Predvsem pa šefi točno vedo, kaj je pričakovan obseg dela za njihove zaposlene," je poudarila.
Da bi se izognili očitkom o subjektivnosti, načrtujejo uvedbo merjenja obremenitev zdravstvenih delavcev po enotni metodologiji. Za začetek bodo morali zaposleni za dodatno delo po podjemni pogodbi z lastno ali drugo ustanovo dosegati vsaj povprečno obremenitev zaposlenih nekega zavoda.
Na podlagi pripomb najverjetneje dodatne izjeme
Ob svarilih, da bi lahko javni zdravstveni sistem zapustili redki specialisti nekaterih strok, na ministrstvu preučujejo možnosti, kako to preprečiti. Najverjetneje bodo zdravnikom tudi v prihodnje dovolili izvajati samoplačniške storitve, a le tiste, ki jih sicer ne plačuje javna zdravstvena blagajna in torej niso del košarice pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja.
V predlogu novele je med izjemami že doslej predvideno pedagoško delo. Ob tem je Humar pojasnila, da zaposleni dovoljenja za dodatno delo, ki je drugačno od njihovega rednega dela, tako ali tako ne bodo potrebovali. To pomeni, da dodatno delo na športnih prireditvah ne bo prepovedano. "Bomo pa kljub temu poiskali način, da to v zakonu jasneje napišemo," je zagotovila.
Trenutni predlog novele je predvidel tudi, da direktorji in strokovni direktorji javnih zdravstvenih zavodov ne bi več smeli delati pri drugih izvajalcih. Na ministrstvu po besedah Humar na tem področju iščejo ravnotežje. Po eni strani se ji zdi razumljivo, da so direktorji in predstojniki v primeru dodatnega dela pri drugih izvajalcih v konfliktu interesov. Po drugi strani pa ne želijo postaviti preostrih omejitev, saj želijo kakovostne vodstvene delavce zadržati v javnih ustanovah.
Po napovedih novela v DZ do konca novembra
Predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi razmejila javno in zasebno zdravstvo, je bila v javni razpravi od 16. septembra do 16. oktobra. Več kot sto organizacij in posameznikov je podalo 350 različnih vsebinskih pripomb na različne člene.
Na ministrstvu po besedah Humar načrtujejo, da bodo predlog novele dopolnili in spremenili v 14 dneh, nato pa opravili ponovno usklajevanje s koalicijo. Cilj in namen novele bo še vedno isti, bodo pa nekatere dele torej poskušali napisati bolj jasno. "Naša želja je še vedno, da bi bila novela v parlamentu do konca novembra," je dejala.
O predlogu novele bosta predsednik vlade Robert Golob in ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel sicer popoldne razpravljala s predstavniki Zdravniške zbornice Slovenije, ki je do predloga novele precej kritična.
