Torek, 8. 10. 2024, 16.32
1 mesec, 1 teden
1.300 zdravnikov premalo le del problema nedopustnih čakalnih dob
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,07
Predstavniki zdravniških organizacij so poudarili, da so čakalne dobe "nujno zlo", ki ga poznajo povsod po svetu, problematične pa so nedopustno dolge čakalne dobe.
Med vodilne vzroke za nedopustno dolge čakalne dobe v zdravstvu sodijo pomanjkanje zdravnikov, zlasti družinskih, organizacija zdravstvenega varstva in neustrezno financiranje zdravstvenih storitev, so na novinarski konferenci poudarili predstavniki treh zdravniških organizacij. Opozorili so tudi, da je cena nekaterih storitev postavljena prenizko.
Predsednik Slovenske medicinske akademije Pavel Poredoš je med razlogi za nedopustne čakalne dobe v zdravstvu izpostavil še pomanjkanje medicinskih sester in tudi družinskih zdravnikov, ki so preobremenjeni. "Upam si trditi, da so številne nepotrebne napotitve pravzaprav rezultat tega, da zdravniki na primarni ravni nimajo dovolj časa, da bi postavili diagnozo," je opozorila tudi predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović.
Čeprav se je skupno število zdravnikov v zadnjem času postopno povečevalo, Slovenija po razmerju med zdravniki in številom prebivalcev še vedno zaostaja za povprečjem EU, je pojasnila. Med razlogi za povečane potrebe po zdravnikih je izpostavila daljšanje življenjske dobe in razvoj medicine z novimi postopki zdravljenja, ki so na voljo bolnikom. Po oceni, ki jo je izpostavila, v Sloveniji primanjkuje okoli 1.300 zdravnikov.
Pozvala je k skrajni previdnosti pri povečevanju števila razpisnih mest na medicinskih fakultetah. Povečevanje je po njenih besedah mogoče, vendar postopno in ob dobro izobraženih profesorjih. Glede "uvoza" tujih zdravnikov pa je dejala, da se je v zadnjem času število tujih zdravnikov, ki se vpišejo v zdravniško zbornico, nekoliko povečalo. Kot razlog je navedla izredne napore direktorjev zdravstvenih domov in županov, da pritegnejo zlasti zdravnike iz držav nekdanje Jugoslavije. Se pa tam razmere za zdravnike izboljšujejo, zato Slovenija zanje ni več privlačna, je poudarila Beović.
"Presenetljiv je tudi uspeh tujih diplomantov na strokovnem izpitu v Sloveniji. V zadnjem času je uspešno opravilo ta izpit samo 61 odstotkov tujih diplomantov, medtem ko je to ta delež za slovenske diplomante 95 odstotkov," je pojasnila.
Cena storitev je včasih prenizka
Med razlogi za podaljševanje čakalnih vrst je Poredoš poudaril tudi, da je košarica zdravstvenih storitev, ki jih plačuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), glede na razpoložljiva sredstva preobilna. "Zato zavarovalnica razpisuje zdravstvene programe v omejenem obsegu in so tisti, ki jih presegajo, včasih šikanirani kot zgubarji," je opozoril.
Poleg tega ZZZS po Poredoševih besedah cene zdravstvenih storitev določa na podlagi razpoložljivih sredstev in števila obljubljenih storitev, ne pa na osnovi realne ocene stroškov. Zato se nekatere zdravstvene ustanove izogibajo "dragih" pacientov, ki nato po nepotrebnem končajo v terciarnih ustanovah.
Podobno je izpostavil tudi predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina. Pojasnil je, da so javni zdravstveni zavodi podvrženi zakonu o javnih zavodih, koncesionarji pa zakonu o gospodarskih družbah.
Neprimerni čakajoči bolniki, prevetritev baze podatkov
Predstojnik interne klinike ljubljanskega kliničnega centra Zlatko Fras je pojasnil, da so slovenski revmatologi pred leti ugotovili, da kljub dolgim čakalnim dobam slovenski bolniki do bioloških zdravil pridejo hitreje od številnih evropskih držav. Po drugi strani pa v čakalnih vrstah pogosto čakajo bolniki, ki neke zdravstvene storitve sploh ne potrebujejo. Zato je pozval k objavljanju podatkov, ki bodo čim bolj realno prikazovali dejansko stanje.
Da bi zmanjšali čakalne dobe, je treba zdravnikom omogočiti različne oblike dela, je prepričan Poredoš. Tistim, ki delujejo na področju javnega zdravstva, je treba omogočiti, da v svojem prostem času opravljajo delo pri kateremkoli delodajalcu, saj se na ta način lahko poveča dostopnost do zdravstvenih storitev, je poudaril.
"Mi sicer podpiramo, da zdravniki v svojem prostem času izvajajo dodatne storitve pri primarnem delodajalcu v okviru javnega sistema. Toda za to morajo biti ustrezno nagrajeni in imeti pogoje za izvajanje dejavnosti, pogoje, ki so primerljivi s tistimi pri koncesionarjih ali zasebnikih," je dodal predsednik medicinske akademije.
Po njegovih besedah bi bila dostopnost v zdravstvu večja, če bi bili tudi koncesionarji obvezani sodelovati v neprekinjenem zdravstvenem varstvu in zagotavljanju oskrbe urgentnih bolnikov.
Član Slovenske medicinske akademije in profesor na ljubljanski medicinski fakultete Aleš Blinc je opozoril, da predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je trenutno javni razpravi, ne bi vplivala na kapaciteto javnih zdravstvenih zavodov, ob tem bi verjetno zmanjšala kapacitete zasebnega zdravstva, ne bi pa vplivala na plačevanje zdravstvenih storitev.
