Nedelja, 6. 10. 2024, 22.18
2 uri, 23 minut
Spremembe spola v Sloveniji. ZZZS razkriva številke.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,08
Od leta 2019 so na ZZZS na podlagi pozitivnega mnenja konzilija zdravnikov, ki deluje v okviru UKC Ljubljana, zdravstvene posege za spremembo spola odobrili 30 osebam.
Potem ko je v javnosti odmevala zgodba Marjane, transspolne osebe, ki je kirurško spremembo spola opravila pri petdesetih letih, smo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije prosili za podatke o številu in stroških zdravstvenih storitev, povezanih s spremembo spola, ki jih krije zdravstvena blagajna. Ob objavi podatka, da je za operativni poseg omenjene osebe zavarovalnica plačala 24 tisoč evrov, so se namreč pojavili burni odzivi, stranka NSi pa je v poslanski pobudi ministrstvu za zdravje predlagala, naj iz pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja izvzame financiranje postopkov za medicinsko spremembo spola.
Zdravstvene storitve, povezane s spremembo spola, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) iz obveznega zdravstvenega zavarovanja krije že dolgo. Če govorimo izključno o kirurških posegih, je bila do leta 2017 večina teh opravljena v Sloveniji, po tem letu, ko naj bi se po informacijah zavoda upokojil edini za to specializirani kirurg pri nas, pa so pacienti začeli hoditi predvsem v Srbijo.
Ni res, da zdravstvena blagajna zdravstvene storitve, povezane s spremembo spola, krije šele v zadnjih letih. Nasprotno: plačuje jih že daljše obdobje, razpotegnjeno na mandate več vlad, tudi tiste, v kateri je sodelovala NSi, ki zdaj financiranju takih posegov nasprotuje.
Od leta 2019 za posege dobrega pol milijona evrov
Od leta 2019 so na ZZZS na podlagi pozitivnega mnenja konzilija zdravnikov, ki deluje v okviru UKC Ljubljana, zdravstvene posege za spremembo spola odobrili 30 osebam, v povprečju torej petim osebam na leto, ki so nato lahko tudi skozi obdobje več let opravile več operacij. Pod črto je zavarovalnica od leta 2019 odobrila 76 posegov v skupni vrednosti dobrih 526 tisoč evrov, pri čemer je najdražji poseg stal 31.595 evrov.
Iz podatkov ZZZS ni razvidno, da bi se število odobrenih posegov za spremembo spola, kot namigujejo v NSi, v zadnjih letih povečevalo, temveč lahko prej rečemo, da ostaja podobno. Zavarovalnica je za posege največ plačala leta 2022, in sicer skoraj 183 tisoč evrov, kar je najbrž povezano s tem, da je bilo v dveh letih pred tem zaradi epidemije posegov izrazito manj.
Če strošek za zdravstvene storitve, povezane s spremembo spola, postavimo v širši kontekst izdatkov zdravstvene blagajne, ugotovimo, da so izdatki za te posege od leta 2019 do danes znašali 0,012 odstotka vseh izdatkov zavoda leta 2023 ali 7,5 odstotka izdatkov, ki jih je imel zavod to leto z zdravljenjem v tujini.
Zvezdniški srbski kirurg
Srbski kirurg Miroslav Đorđević v beograjski kliniki ST medica vodi center za genitalno kirurgijo.
Prav v tujino se odpravi večina zavarovancev, ki želi kirurško spremeniti spol, konkretno v beograjsko kliniko ST medica, kjer center za genitalno kirurgijo vodi kirurg Miroslav Đorđević. Gre za svetovno znanega kirurga, na katerega se je na primer obrnil tudi Chaz Bono, sin slavnih glasbenikov Cher in Sonnyja Bona, in o katerem so se razpisali tudi svetovni mediji.
Postopek, po katerem zavarovalnica odobri vlogo za zdravstveno storitev, povezano s spremembo spola (na ZZZS dosledno uporabljajo izraz zdravljenje, ki mu transspolna skupnost oporeka, ker predpostavlja, da so zavarovanci bolni), je dolg in zahteven. Opozorila, da bi se lahko predvsem mlajši pod vplivom nekakšne ideologije LGBTIQ+ odločali za posege, za katere bi jim bilo potem žal, so tako neutemeljena.
Na ZZZS poudarjajo, da ima v postopku takšnega zdravljenja zelo pomembno vlogo Psihiatrična klinika v Ljubljani, kjer poseben konzilij oz. komisija zdravnikov ugotavlja, ali zavarovana oseba izpolnjuje medicinske in druge pogoje za spremembo spola. Kirurški posegi namreč sledijo psihiatrični obravnavi in hormonski terapiji, če se seveda oseba na koncu za to odloči.
Utemeljenost zdravstvene storitve, kot pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, primarno ugotavlja osebni ali napotni zdravnik. Pri tem je pomembno vedeti, da skladno s 1. točko 25. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja med pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ne sodijo storitve estetskih posegov, razen če je poseg del zdravljenja po bolezni ali poškodbi ali če je glede na izvid ustreznega specialista potreben zaradi odprave funkcionalne prizadetosti organa, na katerem se poseg opravlja, ali posledične funkcionalne prizadetosti drugega organa.
Če ti pogoji pri zavarovani osebi niso izpolnjeni, se poseg šteje kot estetska storitev in ni pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Če pa izvajalec zdravstvenih storitev oceni, da so v konkretnem primeru navedeni pogoji izpolnjeni, to posledično pomeni, da se lahko poseg izvede v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.
V tem primeru je izvajalec dolžan v medicinski dokumentaciji poleg podatkov, ki se nanašajo na vrsto poškodbe ali bolezni, zabeležiti tudi razloge, zaradi katerih se poseg ne šteje izključno za estetskega. Morebitni estetski učinek je pri takšnem posegu, katerega poglavitni namen je odpraviti funkcionalno prizadetost, stranski rezultat.
Na Psihiatrični kliniki pojasnil ne dajejo
Za dodatna pojasnila o obravnavi transspolnih oseb in posledicah, ki bi jih imela morebitna ukinitev financiranja posegov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, smo se obrnili tudi na Psihiatrično kliniko, kjer so nam za sogovornico svetovali Ireno Rahne Otorepec, specialistko psihiatrije in spolne medicine.
Rahne Otorepec na vprašanja ni odgovorila, je pa poudarila, da pri "obravnavi vseh trpečih ljudi v raznovrstnih stiskah, ki pridejo po strokovno pomoč v Ambulanto za spolno zdravje, ki se nahaja v Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana, pri kliničnem delu dosledno upoštevamo Declaration of Sexual Rights (deklaracijo o spolnih pravicah, op. a.)", in svetovala, naj si ta dokument preberemo.
Tisti, ki jih problematika transspolnih oseb podrobneje zanima ali zadeva, lahko ogromno informacij o tem dobijo v zavodu TransAkcija, ki ima na svoji spletni strani objavljenega veliko uporabnega gradiva.
Država članica EU zakonite spremembe imena in spola v drugi članici ne sme zavrniti, je v nedavno objavljeni sodbi odločilo Sodišče EU. Tako je odločilo na podlagi primera romunsko-britanskega državljana, ki je po spremembi spola in imena v Združenem kraljestvu zahteval spremembo rojstnega lista v Romuniji, kar pa so oblasti v Bukarešti zavrnile.
Zavrnitev priznanja spremembe imena in spola, ki sta zakonito pridobljena v drugi državi članici, je v nasprotju s pravicami državljanov Unije, je odločilo Sodišče EU. Razsodilo je namreč, da je nacionalna ureditev države EU, na podlagi katere se zavrne priznanje in vpis spremembe imena in spolne identitete – ki je bila zakonito pridobljena v drugi državi članici – v rojstni list, v nasprotju s pravom EU.
Sodišče je dodatno pojasnilo, da zavrnitev države članice ovira uresničevanje pravice do prostega gibanja in prebivanja, ker je spol tako kot ime temeljni element osebne identitete. Zaradi neskladja med identitetami nastanejo težave pri dokazovanju njegove identitete v vsakdanjem življenju ter resnih poklicnih, upravnih in zasebnih nevšečnosti, so sporočili s Sodišča EU.
Sodišče EU je ob tem opozorilo, da iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) izhaja, da morajo države določiti jasen in predvidljiv postopek pravnega priznavanja spolne identitete, ki omogoča spremembo spola.
