Pozivi k zagotavljanju nemotene paliativne oskrbe

Na ministrstvu za zdravje so lani v okviru načrta za okrevanje in odpornost ter ukrepa za krepitev kompetenc za zagotavljanje kakovosti oskrbe začeli izvajati projekt Krepitev mobilnih paliativnih timov, ki bo trajal do leta 2026. S projektom bodo na nacionalni ravni podprli izvajanje paliativne oskrbe bolnikov in njihovih svojcev v domačem okolju, so zapisali.

S projektom želijo izvajalcem mobilnih timov zagotoviti vozila, prenosno medicinsko opremo in zaščitno osebno opremo, prav tako pa tudi izobraževanje. Za izvedbo projekta sta iz sklada za okrevanje in odpornost na voljo dva milijona evrov.

Devet mobilnih timov že deluje

V okviru projekta je že začelo delovati devet mobilnih timov, in sicer na Onkološkem inštitutu Ljubljana, v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor ter v splošnih bolnišnicah v Celju, na Ptuju, v Murski Soboti, na Jesenicah, v Novem mestu, Novi Gorici in Izoli. Mobilne enote pa poleg omenjenih delujejo tudi v UKC Ljubljana za hematološke bolnike in bolnike z amiotrofično lateralno sklerozo in v bolnišnici Slovenj Gradec.

Ministrstvo je na predlog UKC Ljubljana letos na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti omogočilo izvajanje programa Paliativna obravnava otrok. Za najmlajše bolnike v okviru Pediatrične klinike v Ljubljani deluje pediatrični paliativni tim, ki ga vodi koordinatorica paliativne oskrbe za otroke Anamarija Meglič.

Tim oddelka za akutno paliativno oskrbo na onkološkem inštitutu je edini v državi, ki trenutno izvaja vse dejavnosti specializirane paliativne oskrbe vključno s triažo, koordinatorstvom in 24-urnim telefonskim svetovanjem, bolnišnično, ambulantno in konziliarno obravnavo ter oskrbo na domu prek mobilne paliativne enote.

Občutna rast obravnav

Na oddelku po besedah njegove vodje Maje Ebert Moltara, ki je tudi državna koordinatorica za razvoj paliativne oskrbe, že dlje časa opažajo, da se nanje obrača vse več bolnikov z rakom. Vendar pa se zaradi kadrovske stiske le s težavo odzovejo na vse potrebe. Na oddelku se je v zadnjih treh letih število obravnav povečalo skoraj za petino, v ambulanti za zgodnjo paliativno oskrbo pa se je število pregledov v istem obdobju skoraj potrojilo.

Na oddelku napovedujejo, da se bodo te številke letos še zvišale. Zaradi vse več potreb in hkratne kadrovske stiske pa so razmere po navedbah inštituta podobne tudi v drugih bolnišnicah s paliativnimi timi.

Paliativa ni le skrb za umirajoče

Predstavnica paliativne dejavnosti v Splošni bolnišnici Celje Vesna Papuga je v petek ob svetovnem dnevu in predstavitvi mobilnega paliativnega tima v celjski regiji poudarila, da paliativa ne pomeni le skrbi za umirajoče. Pač pa je paliativni bolnik vsak z neozdravljivo kronično boleznijo, denimo s srčnim popuščanjem. Paliativna oskrba se po njenih besedah vključuje v obstoječo specifično obravnavo kot del celostne oskrbe kroničnih bolnikov, so zapisali v Splošni bolnišnici Celje.

V zbornici zdravstvene in babiške nege razumejo svetovni dan kot priložnost za premislek o napredku, doseženih ciljih in prihodnjih aktivnostih, ki bodo še okrepile dostopnost do paliativne oskrbe vsem s potrebo po njej. Biti mora kakovostna in dostopna, meni delovna skupina za paliativno zdravstveno nego in oskrbo pri zbornici.

Letošnji svetovni dan bo v znamenju 10. obletnice sprejetja resolucije o paliativni oskrbi. Generalna skupščina Svetovne zdravstvene organizacije je z njo države članice leta 2014 pozvala k okrepitvi paliativne oskrbe kot dela celostne skrbi v življenju človeka.

Svetovna zveza za hospic in paliativno oskrbo s sedežem v Londonu je kot nevladna organizacija organizirala prvi svetovni dan paliativne in hospic oskrbe leta 2005. Odtlej poteka vsako drugo soboto v oktobru z namenom, da bi opozorili na vlogo paliativne oskrbe in hospica za težko bolne ljudi.