Sreda, 28. 2. 2024, 9.55
1 mesec, 4 tedne
V tem delu Slovenije vse več divjih prašičev in šakalov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,27
Šakali so novost v nekaterih gozdovih in so v porastu.
Gorenjski lovci so prejšnji mesec po več kot 25 letih pripravili lovsko razstavo, ki je bila priložnost za pregled stanja divjadi in sprememb v zadnjih 30 letih. V tem obdobju se je močno povečalo število divjih prašičev, novost so šakali, ki so prav tako v porastu. Te spremembe pa skupaj s pritiski obiskovalcev slabšajo pogoje za srnjad.
Kot je pojasnil predsednik gorenjskega območnega združenja upravljavcev lovišč Andrej Avsenek, se razmere v tam spreminjajo. Spremembe so zelo zapletene in so posledica mnogih dejavnikov, tudi podnebnih sprememb. Na Gorenjskem se je tako v zadnjih letih močno razširil šakal. Prvi je bil na območju opažen in povožen leta 2017, zadnja leta pa ga zaradi številčnosti že odstreljujejo, lani so na Gorenjskem iz narave odvzeli 118 šakalov.
Šakal
Šakal je zavzel vsa nižinska lovišča, prisoten je tudi v sredogorskih. "Gre za neavtohtono vrsto, ki jo skušamo regulirati, saj povzroča tudi škodo v kmetijstvu, napada jagnjeta in odrasle živali," je navedel Avsenek ter dodal, da so priljubljena hrana šakalov tudi zajci in mladiči srnjadi, kar se že pozna na stanju srnjadi, vpliva pa tudi na drugo divjad.
Statistika odvzema srnjadi, ki že 30 let znaša približno štiri tisoč na leto, sicer še vedno kaže stabilno stanje te najštevilčnejše divjadi na Gorenjskem, vendar se stanje srnjadi v loviščih slabša. To je tudi posledica večjega pritiska obiskovalcev in prometa, kar slabša pogoje tako za srnjad kot za izvajanje lova.
Srnjad postaja vse bolj nočna žival, lovci pa je ponoči ne smejo loviti, zato je izpeljava odstrela postala težavna.
Lovišča preplavila tudi jelenjad in divji prašiči
Se je pa na Gorenjskem v zadnjih 30 letih številčno in prostorsko zelo okrepila jelenjad. Iz nekdanjih centrov naselitve Jelendola, Jelovice in Kranjska Gore je preplavila celotna gorenjska sredogorska in visokogorska lovišča. Statistika kaže, da se je odstrel s 300 živali na leto v treh desetletjih povečal na kar 1200, kar predstavlja štirikratno rast.
Še večjo, desetkratno rast, beležijo pri divjih prašičih, ki veljajo za izredno prilagodljivo vrsto. Preplavila je celotna sredogorska lovišča, prehaja pa tudi v gorska in nižinska. Odstrel se je s 63 živali v letu 1996 povzpel na 678 živali v letu 2023. Kot je opozoril Avsenek, divji prašiči povzročajo veliko škodo v kmetijstvu, sploh na škofjeloškem območju.
Kot je opozoril Avsenek, divji prašiči povzročajo veliko škodo v kmetijstvu, sploh na škofjeloškem območju.
Gamsi se umikajo v gozdove, bojijo se garij
Ena izmed redkih stabilnih vrst divjadi v gorenjskih loviščih je gams. Odvzem se vsako leto giblje med 650 in 800 živali. Kljub stabilnosti populacije se zaradi vse večje obiskanosti gora gams pred ljudmi umika na območja, ki zanj niso primerna, in sicer z odprtih visokogorskih površin v gozdove. Tam so pogoji za gamse slabši in lovci se bojijo, da bi se znova razmahnile garje, ki so v preteklosti že zdesetkale populacije gamsov.
Gams
Kjer je volk, muflona ni več
Bo pa v naslednjih desetletjih na Gorenjskem izzvenela prisotnost muflona. Ta neavtohtona vrsta je bila na Gorenjsko naseljena po posameznih kolonijah. Odvzem že vseh 30 let pada, od 250 leta 2005 do 102 lani. Tam, kjer se pojavi volk, muflona ni več. Povečanje števila volkov na Gorenjskem v zadnjih letih pa že močno vpliva tudi na populacije jelenjadi in srnjadi.
"Vsi omenjeni dejavniki, ki imajo večinoma negativne vplive na stanje naravnega okolja v naših loviščih in seveda tudi na divjad, nas skrbijo, po drugi strani pa zavezujejo, da se bomo morali kot skrbniki lovišč odločneje postaviti v bran divjadi in naravnemu okolju nasploh," je ocenil Avsenek.
Starešina Lovske družine Jezersko in podpredsednik Zveze lovskih družin Gorenjske Mitja Čepin je opozoril, da bi država morala slediti dejanskemu stanju, tako pa je z zakoni in pravilniki desetletja v zaostanku. To se odraža v togih pravilih, predvsem kar zadeva nočni lov. Ta je dovoljen pri lovu na divje prašiče in Čepin ne vidi razloga, da ne bi bilo tako tudi pri drugi divjadi. "Potem bi precej lažje izpolnili delo, ki nam ga nalagata zakon in država," je izpostavil.
Avsenek je prepričan, da bo država morala sprejeti nekatere ukrepe. "Pritiski so na to, da se odvzem iz narave povečuje, vendar lovci nimamo orodja, s katerim bi učinkovito odgovorili na spremembe," je dejal Avsenek in opozoril, da se pravila glede nočnega lova ali lovnih dob prepočasi prilagajajo novim razmeram.
Na to problematiko so opozorili tudi ob lovski razstavi, ki je bila v Naklem na ogled konec januarja. To je bila prva tovrstna razstava, ki so jo pripravili po več kot 25 letih. Na ogled je bila le dva dni in je privabila 500 obiskovalcev, predvsem lovcev z družinami. Naslednje leto nameravajo razstavo ponoviti in pritegniti širšo javnost, ki bi tako imela priložnost spoznati, kako sistem lovstva v Sloveniji deluje, saj je v javnosti, kot je opozoril Čepin, veliko dezinformacij.
