Petek, 7. 11. 2025, 20.14
2 tedna, 6 dni
Zakaj se medvedi drgnejo ob drevesa? Tu je odgovor.
Medvedi se radi drgnejo ob drevo, a ne le zato, ker bi jih nekaj srbelo.
V Zavodu Kočevsko so delili nočni posnetek, ki je ob drgnjenju ob drevo ujel enega izmed medvedov v Kočevskih gozdovih. Ob tem so pojasnili tudi, zakaj medvedi to počnejo in kaj s tem sporočajo drugim medvedom in prebivalcem gozda.
Medvedi so znani kot nočne živali, čeprav jih lahko neredko vidimo tudi podnevi. Prav zato je v nočnem času nastal tudi spodnji posnetek, ki razkriva medvedovo navadno početje v gozdu. V Zavodu Kočevsko so ob posnetku tudi pojasnili, zakaj se medvedi drgnejo ob drevesa.
Poglejte:
Glavni razlogi za to so, da pustijo svoj vonj, označijo svoj teritorij in sporočajo svojo prisotnost drugim medvedom.
Medvedi imajo najraje smrekova in borova drevesa, saj smola blagodejno deluje na kožo in pomaga odstranjevati parazite, odmrlo dlako ter srbečico. Sčasoma nekatera drevesa postanejo pravi "medvedji Facebook", kjer vonj pove več kot tisoč besed, so se pošalili v Zavodu Kočevsko, kjer redno spremljajo različne vrste divjih živali na njihovem območju in delijo posnetke iz notranjosti njihovih za zdaj še neokrnjenih gozdov.
So največji predstavniki zveri
Rjavi medvedje (ursus arctos lat.), ki veljajo za nejvečje prebivalce naših gozdov, so tudi največji predstavniki zveri. Gibljejo se v hodu ali drncu. Čeprav so na videz neokretni in počasni, lahko tečejo zelo hitro. So dobri plavalci, mlajše (in lažje) živali pa tudi dobro plezajo, še na Lovski zvezi pojasnijo lastnosti medvedov.
Skoraj nimajo naravnih sovražnikov
Medvedi se parijo od aprila do junija. V tem času se medvedka od dve- do trikrat goni. Breja je od sedem do devet mesecev. Praviloma polega vsako drugo leto. Pozimi (od decembra do februarja) praviloma v brlogu medvedka skoti od enega do štiri mladiče. Na Kočevskem je v leglu povprečno 1,7 mladiča. Ker medvedka koti med "zimskim spanjem", ko se ne hrani, so mladi ob rojstvu presenetljivo majhni, saj tehtajo vsega okrog 700 gramov. Spolno dozorijo v starosti od 2,5 do štiri leta, življenjska doba pa je od 30 do 40 let. Pri nas medved skoraj nima naravnih sovražnikov, še pojasnijo na LZS.
Življenjski prostor medvedov so listnati, iglasti in mešani gozdovi v nižinah in gorah. V Sloveniji je najpogostejši v bukovo-jelovih gozdovih dinarskega visokogorskega krasa. Na izbiro habitata medveda zelo vpliva človek. Pri nas najde najboljše razmere na od 400 do 1.200 metrih nadmorske višine.
Rjavi medved je največja zver v Sloveniji, ki v dolžino zraste tudi do 2,5 metra in lahko tehta tudi več kot 300 kilogramov.
Oglejte si še: